Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (9.997-10.096)

  1. 1. táca, f. die Tasse; — prim. it. tazza.
  2. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  3. tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
  4. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.
  5. tȃjka, f. = rob pri ženskem krilu, BlKr.
  6. tájnost, f. = skrivnost, das Geheimnis, Cig., Jan., nk.; — prim. tajen.
  7. tȃk, m. der Stiefelabsatz, Štrek., Notr.; — prim. it. tacco.
  8. takọ̑, adv. 1) so, in der Weise; tako-le, so, auf folgende Weise; prav tako, gerade so; tako mi Bog pomagaj! so mir Gott helfe! tako ali tako, in dem einen und dem anderen Falle; — v mesto pojdem tako ali tako, auf die eine o. die andere Art; sama bi bila že tako ali tako prebila, Erj. (Izb. sp.); — 2) ohnehin: saj tako sam pridem; to je že tako dognana reč.
  9. takòj, adv. sogleich, Levst. (Nauk), nk.; (tákoj, ob hrv. meji- Levst. [Sl. Spr.]); — prim. taki.
  10. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
  11. tāksa, f. pristojbina, die Taxe.
  12. tāksən, -ksna, adj. pristojbinski, Tax-, Cig.
  13. tākt, m. udarjanje pri glasbi, der Takt; t. biti, den Takt schlagen; — ( pren.) = obzirnost nk.
  14. táłəc, -łca, m. der Geisel, Cig. (T.), Šol.; — prim. hs. talac.
  15. talíga, f. 1) ein einrädriger Schiebkarren, die Schiebtruhe, Št.- Mur., Cig., Jan., C.; — zweirädriger Schubkarren, Kor.- Mur.; — 2) pri jarmu dvoje zavitih, tenko iztesanih in kvišku molečih prekelj, kajk.- Valj. (Rad).
  16. táłnik, m. der Geisel, Šol., UčT.; — prim. tal, talec.
  17. tálog, -óga, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. tal ( adj.), Mik. (Et.).
  18. tálov, m. = talog, Kot pri Koboridu- Erj. (Torb.).
  19. 2. táma, f. die Betäubung, die theilweise Bewußtlosigkeit, SlGor.- C.; v tami leži, C., jvzhŠt.; — prim. tamšast.
  20. támar, m. die Viehhürde, die Pferche, V.-Cig., Št.- C.; — prim. kor.-nem. tummer, tunger (istega pomena).
  21. támast, adj. betäubt, jvzhŠt.; — prim. 2. tama.
  22. támor, -óra, m. = tamar, Gor.- Valj. (Rad); hlev pri planinskih kočah, Bled ( Gor.).
  23. tanáč, m. = svet, der Rath, ogr.- Valj. (Rad); t. držati, ogr.- Let.; — prim. madž. tanács, Mik. (Et.).
  24. tápa, f. ein einfältiger, dummer Mensch, M., Kr.; — prim. kor.-nem. tappe, tapp'l (istega pomena).
  25. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
  26. tarȃc, m. das Straßenpflaster, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. terrazzo, die Terrasse.
  27. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  28. tȃrča, f. 1) die Tartsche, der Schild, Meg., Dalm., Krelj; — 2) die Zielscheibe, das Ziel, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) ein runder Korb; tarčo polno jagod nabrati, Savinska dol., — prim. nem. Tartsche, fr. targe, Mik. (Et.).
  29. tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.- C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).
  30. tȃšč, adj. = prazen: bogate je odpustil tašče, Krelj; — tašče zrno, das Afterkorn, Cig.; — prim. tešč.
  31. 2. tȃška, f. 1) die Tasche, Dalm.- Valj. (Rad), Št.; — 2) das Hängeschloss, das Vorlegschloss, Cig., DZ., Gor.; — 3) eine Art Kuchen, Z.; — prim. it. tasca, nem. Tasche.
  32. 3. tȃška, f. = prazno zrno, das Afterkorn, Cig.; — die Weinbeerhülse, bes. die ausgepresste, Cig.; — nam. taščka; prim. tašč.
  33. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  34. tatvína, f. 1) der Diebstahl; — 2) das Gestohlene; živo tatvino pri kom najti, Dalm.
  35. távati, -am, vb. impf. herumtappen; po temi tavati; — unsicher gehen: bolnik po sobi tava; — prim. nem. tappen (?).
  36. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
  37. tečȃjnica, f. 1) die Achse ( geogr.), V.-Cig., Levst. (Pril.); — 2) der Polarstern, C.
  38. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
  39. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  40. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
  41. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  42. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
  43. tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.- Valj. (Rad); ( prim. tekati se).
  44. tẹ̑kəc, -kca, m. der Ziegen- oder Schafbock, Cig., C., M.; — prim. tekati se.
  45. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
  46. telakínati, -am, vb. impf. = takljati: jajca t., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. talikati.
  47. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
  48. tę́lək, -lka, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Tublje na Krasu- Erj. (Torb.); — die Gichtrose (paeonia peregrina), Koblja glava na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. talog.
  49. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
  50. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., Savinska dol.- DSv.
  51. tẹ̀m, conj. čim — tem, je — desto; — prim. ta ( pron.).
  52. témelj, -ę́lja, m. der Grund, das Fundament, Cig., Jan., nk.; — ( pren.) die Grundlage, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.; prim. gr. θεμέλιον Mik. (Et.).
  53. təmnı̑t, adj. dunkel, Cig., M.; temnita prihodnost, Ravn.
  54. témpast, adj. stumpfsinnig, Dict.; — prim. tumpast, top.
  55. tẹmùč, conj. (starejša pisava za: temveč) vielmehr, sondern; tat ne pride temuč da krade, ein Dieb kommt nur um zu stehlen, Dalm., Schönl.; nič druzega nẹ́, temuč —, es ist nichts anderes, als —, Trub.
  56. tẹmvèč, conj. vielmehr, sondern, nk.; — prim. temuč.
  57. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  58. tenę̑tvọ, n. die hintere, großmaschige Wand am Zugnetze, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. stsl. teneto, Netz.
  59. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  60. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  61. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  62. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  63. tepíca, f. die Herumstreicherin, Prip.- Mik.; ein nichtsnutziges oder dummes Frauenzimmer, Svet. (Rok.), jvzhŠt.
  64. tèr, conj. und; sem ter tja; sede ter začne piti; vse imenje ter blago, Hab und Gut, Meg.; = pa: eno spravišče ljudi, ter si bodite judje ali ajdje, Krelj; ter da bi se vsi hudiči imeli razdreti (und sollten —), Krelj; (tako tudi pri Trub.).
  65. terȃn, m. neka vinska trta in vino iz nje, Prim.; — it. terrano.
  66. térəc, -rca, m. 1) = mlad vol, vzhŠt.; — 2) der Tölpel, ZgD., SlGradec- SlN.; der Narr, Guts.; — prim. kor.-nem. terz, Öchslein.
  67. térjav, adj. dumm, SlGor.; — prim. terec.
  68. terjȃvščina, f. die Forderung, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
  69. tę̑rnjak, m. kruh od pirjevice (Spelt), Gorjansko na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. tirnik.
  70. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
  71. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
  72. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
  73. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
  74. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
  75. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  76. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  77. thọ̑r, -rja, m. der Iltis, Mur., Jan., Volk., Danj.- Valj. (Rad); — prim. dehor.
  78. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  79. tíčati, -ím, vb. impf. stecken; klin trdo tiči v steni; ključ tiči v vratih; tvoje strele v meni tiče, Dalm.; doma, v krčmi t.; pri (v) knjigah t., bei den Büchern sitzen; v dolgovih t., in Schulden stecken; v revah in nadlogah t.; v tem grmu tiči zajec = da liegt der Hund begraben.
  80. tı̑h, tíha, adj. still; tiha noč; tiho govoriti; tiho bodi! schweig! — t. človek, ein stiller, eingezogener Mensch; tiha nedelja, der fünfte Sonntag in der Fasten; na tihem, im stillen; na tihem priti; s tiha, im stillen, Prip.- Mik.; = s tihega, BlKr.- Mik.
  81. tíjam, adv. = tja, dorthin, vzhŠt.- C., Prip.- Mik.
  82. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  83. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  84. 4. tı̑r, m. der Zank, der Streit, Jan., Gor.; — prim. it. tira, isto.
  85. tírati se, -am se, vb. impf. zanken, Gor.; — prim. 4. tir.
  86. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
  87. tı̑rman, m. = mejnik, der Grenzstein, Notr.; (tirmen, Mik., Kras); — prim. it. termine, Grenzstein, Mik. (Et.).
  88. tisǫ́ča, f. das Tausend, M., nk.; — prim. stsl. tysąšta.
  89. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
  90. tı̑vra, f. ime nekega ženskega straha, s katerim plašijo otroke, da jih pobere, ako ne bodo pridni, Avber na Krasu- Erj. (Torb.).
  91. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  92. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
  93. tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.- Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.
  94. tobakę̑ra, f. die Tabakdose, Kr.- Valj. (Rad); — prim. it. tabacchiera.
  95. točák, m. der Kater, Rez.- C.; — prim. toca 2).
  96. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  97. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  98. 1. tǫ́ga, f. 1) die Trägheit, Mik., UčT.; v togo se podati, träge werden, C., Z., UčT.; — 2) die Beschwerlichkeit, die Verdrießlichkeit, Habd.- Mik.; — 3) die Schwermuth, C.; — die Traurigkeit, kajk.- Dalm., Rez.- Baud., nk.; ( prim. tuga).
  99. 2. tòk, tǫ́ka, m. 1) das Futteral, Dict., Mur., Cig., Jan., Prip.- Mik., Žnid.; toki za pištole ob sedlu, die Pistolenholfter, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Köcher, M.; — das Etui, DZ.; — das Uhrgehäufe, Dol.; — eine Hülse, ogr.- C.; — die Tasche (an einem Kleidungsstücke), C., BlKr.; — 3) neka riba: der Dickfisch, Cig., C., (huso), Habd.- Mik.
  100. tǫ́lək, -lka, m. der Türkenbund (lilium martagon), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. talog.

   9.497 9.597 9.697 9.797 9.897 9.997 10.097 10.197 10.297 10.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA