Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (9.901-10.000)

  1. štémpəljski, adj. Stempel-; štempeljske pristojbine, Stempelgebüren, DZ.
  2. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  3. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
  4. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
  5. štépih, -íha, m. der Schöpf-, Zieh- oder Pumpbrunnen, Guts., Mur., Cig., Mik., Št.; — prim. štembih in bav. stübih, Packfass, Mik. (Et.).
  6. štę́ra, f. das Arbeiten eines Handwerkers in einem fremden Hause gegen Kost und Taglohn, bes. das Nähen; v štero iti, Gor.; krojač ga je gonil s seboj po šterah, Vrt.; — prim. bav. auf die stör gehen, Mik. (Et.).
  7. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
  8. 2. štèrc, štérca, m. = berač, Mur., Cig., vzhŠt.; zdaj že vsak š. kadi, Slom.; — prim. nem. Sterzer = Müßiggänger, Mik. (Et.).
  9. štȇrcar, -rja, m. der Müßiggänger, Gor.; der Vagabund, Meg.; — prim. 2. šterc.
  10. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
  11. štȇrkinja, f. = beračica, Št.- Cig., Jan.; — prim. štere.
  12. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
  13. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
  14. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  15. štibȃla, f. 1) der Röhrenstiefel, Gor., Notr.; — 2) die Stiefelröhre, Cig.; — izreka se nav. štəbȃla; prim. it. stivale, Stiefel.
  16. štı̑bra, f. = davek, die Steuer; prim. štivra.
  17. štík, interj. tako govori volu kmet, ako ga naganja, da naj ritenski gre, Gor.; — prim. štu.
  18. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
  19. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
  20. štirinájst, num. vierzehn; ( prim. devetnajst in izvedenke).
  21. štíristọ, num. = štiri sto, vierhundert; (štiristotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  22. štírje, m. štíri, f., n. num. vier; — prim. četirje.
  23. štı̑vra, f. = davek; — prim. stvn. stiura, Steuer, Levst. (Rok.).
  24. štodı̑ra, f. die Schnellwage, C.; — prim. stodira.
  25. štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
  26. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
  27. štorbúljast, adj. plump, roh, grob, ungeschickt, V.-Cig., Ravn.; — prim. štrbalja.
  28. štǫ́rja, f. eine aus Binsen, Bast, Stroh und dgl. geflochtene Matte oder Decke; — prim. lat. storea.
  29. štrákəlj, -klja, m. eine kleine Strähne, Cig.; š. kupilnega cvirna, Lašče- Levst. (Rok.); — ein abgesonderter Theil einer Strähne, M.; trije štraklji so cela štrena, Z.; — prim. nem. Strang tudi = Strähne, dem. Strangel (?).
  30. štramljáti, -ȃm, vb. impf. trampeln, Jan.; po kamenju š., Bes.; — prim. nem. strampeln.
  31. štrcȃljka, f. = otročja brizgalnica od bezgovine, die Handspritze, BlKr.
  32. štȓčnica, f. der Spritzfisch (chelmon rostratus), Erj. (Z.).
  33. štrẹ́kəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, M., Z.; — 2) der Zapfen einer Welle, C.; — prim. strekelj.
  34. štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
  35. štrigǫ̑n, m. der Blutsauger (der Vampyr), Jarn., C.; — prim. štriga.
  36. štríja, f. = vešča, čarovnica, copernica, C., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. it. strega, Hexe.
  37. štrı̑tən, -tna, adj. štritne vrste, Stirnreihen, Telov.; — prim. štrit, vštrit.
  38. 1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
  39. štŕka, f. 1) eine kleine Spritze, Fr.- C.; — 2) ime kravi, katera rada štrka (= bezlja), BlKr.- Let.
  40. štrkáč, m. der Wasserspritzer, Cig.
  41. štŕkalica, f. 1) die Spritze, Fr.- C., M.; — die Klystierspritze, Cig.; — 2) lok v otročjo igračo, Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  42. štŕkanje, n. 1) das Spritzen, M.; — 2) das schnelle Hinundherspringen, M.; — die Bewegungen des Uhrpendels, Zora.
  43. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
  44. štŕkavəc, -vca, m. 1) der Spritzer, Cig., Jan., M.; — 2) der gerne mit der Peitsche schlägt, M.; — 3) der Herumstreicher, Cig., Jan., M.; ein schlechter Bube, C.; der Springinsfeld, Cig., Jan.; — 4) pasji š. na nogi, eine Art Fußgeschwür vom Anstoßen oder ein Sohlengeschwür, Fr.- C.; — die Fußschwiele, C.; — 5) neka žival (squalius cavedanus), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — 6) der Aronstab (arum maculatum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  45. štŕkavka, f. die Spritzerin, Cig.
  46. štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
  47. štȓklja, f. die Holunderspritze, M., C.
  48. štȓkljaj, m. ein Spritzstrahl, Jan., Z.
  49. štŕkniti, štȓknem, vb. pf. 1) spritzen ( intr.); kri je štrknila iz rane, Dict.; mleko je štrknilo iz sesca, Z.; — 2) dahinschießen, huschen; — 3) spritzen ( trans.); kri š. na kaj, etwas mit Blut bespritzen; — 4) schlagen, C.; bes. einen Schlag mit der Ruthe oder Peitsche versetzen, M., Z., Polj.; — 5) kupico vina š., ein Glas ausstechen, austrinken, Mur., Cig.
  50. štrkolı̑n, m. ein junger Springinsfeld, Jan. (Slovn.); — prim. štrkavec 3).
  51. štrkọ̑tina, f. der Spritztropfen, Cig., Jan., M., Polj.; nekaj štrkotin je palo, M.; — der Spritzfleck, der Klecks, Cig., Jan.
  52. štrkȗta, f. der Spritzfleck, Jan.
  53. štrlı̑ncavt, m. der Springinsfeld, Jan.; — der Herumstreicher, der Vagabund, Mik.
  54. štrofáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  55. štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
  56. štróməlj, -mlja, m. der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstengels, Z.; — der Rest eines abgebrochenen Zahnes, Z.; — prim. stremelj.
  57. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
  58. štrúkəlj, -klja, m. der Strudel (eine Mehlspeise); — iz nem.; prim. bav. struckel, C.
  59. štúbəlj, -blja, m. eine Art länglicher Milchtopf, Hal.- Trst. (Let.); — prim. stublo.
  60. štȗca, f. = polič, C.; — prim. nem. Stutz, Stutzen.
  61. študę̑ra, f. = die Schnellwage, Dalm.; — prim. stodera.
  62. 2. štúkati, -am, vb. impf. auszanken: š. koga, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, streiten, C., ogr.- M.; — prim. bav. abstucken = zankend heruntermachen.
  63. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  64. štùmf, štúmfa, m. der Strumpf; — prim. bav. stumpf = Strumpf, Levst. (Rok.).
  65. štúpa, f. 1) etwas zu Pulver Verkleinertes; das medicinische Pulver; — bes. gestoßener Pfeffer; — 2) štupo-ramo (štuporamo) nesti koga, jemanden huckepack tragen; ( nam. štupo na rami nesti [?], tudi: štupo-kramo nesti, = prper nesti, C.); — prim. bav. stupp = Pulver, Pfeffer, Levst. (Rok.).
  66. šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; — prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
  67. šúgav, adj. räudig, krätzig, Jan.; — prim. šuga.
  68. šuhtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, C.; — prim. šohtati.
  69. 1. šúkati, šȗkam, vb. impf. 1) = drsati z nogama po podu ( prim. bav. schucken, mit kurzem Schwunge in Bewegung setzen), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) puffen, stoßen, C.; — 3) = tepsti: otroci s šibo šukajo ovce, kadar jih ženo, Št.
  70. šȗlj, m. ein abgesägtes Baumstammstück, der Block, Hal.- C.; — prim. ščuljek.
  71. šȗljək, -ljka, m. = šulj, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. ščuljek.
  72. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
  73. šúma, f. dichter Wald, das Dickicht, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; — v šumo je obrnjen = prismojen je, Pjk. (Črt.).
  74. šúntati, -am, vb. impf. hetzen, aufwiegeln; — prim. švab. schünden = antreiben, stvn. scundan, Levst. (Rok.).
  75. šȗp, šúpa, adj. hohl, C., Z.; — prim. šupelj.
  76. šȗpək, -pka, m. ne trda, votla zelna glava, C.; — prim. šupelj.
  77. šȗrtati, -am, vb. impf. = prežati ( n. pr. pri svatovščinah), Trst. (Let. 1876, 79.).
  78. šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
  79. šútast, adj. = norčav, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.), Štrek., Vipava; — prim. šutec.
  80. šȗtəc, -tca, m. = norec, nespameten človek, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Läppische, Z.
  81. švȃrati se, -am se, vb. impf., Jan., C., Slom.; pogl. pritoževati se; — po nem. sich beschweren.
  82. švę́dər, -dra, m. 1) der Krummfüßige, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) ein alter, schief getretener Schuh, die Latsche, Cig., Jan.; — švédər, Valj. (Rad); — prim. ševeder, ševa, Mik. (Et.).
  83. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
  84. švístati, švı̑stam, vb. impf. spritzen, Z.; — pritscheln, C.; — schlagen, C.
  85. švŕkalica, f. 1) eine kleine Peitsche, Jarn.; — 2) die Spritze, Z.
  86. švrkȃłnica, f. die Spritze, Jan.
  87. švŕkati, švȓkam, vb. impf. 1) mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen; — 2) spritzen; — bes. harnend ausspritzen.
  88. švȓkəc, -kca, m. 1) der Schmiss, M.; — 2) der Spritzstrahl, der Spritzer, Z.
  89. švŕkniti, švȓknem, vb. pf. 1) mit einer Ruthe oder Peitsche schlagen, Jan., M., Polj.; — 2) spritzen, Cig., Jan.; — ( intr.) hervorschießen: gnoj, kri švrkne iz rane, Polj.
  90. švrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. spritzen, C.
  91. švrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) beim Rinnen breit spritzen ( z. B. beim Hahn), Fr.- C.; — 2) struppig sein, Rib.- M.
  92. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
  93. tà, interj. ja, doch: ta rekel sem ti, da ne hodi, ich habe es dir ja doch gesagt, ta mari ostanem doma, ich bleibe doch lieber zu Hause, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  94. tȃbəłnica, f. ein Brett, eine Tafel, Dalm.; — prim. tabla.
  95. tȃbla, f. 1) die Tafel; — 2) ein breites Brett: das Blatt eines Tisches, Cig.; — prim. lat. tabula, nem. Tafel.
  96. tábor, m. 1) das Lager, Habd.- Mik., Meg.; ein befestigtes Lager, ein befestigter Ort, Mur., Cig., Jan.; Zdaj bo vzela (kraljica) beneški tabor, Svetega Marka v'soki zvonik, Npes.-K.; tabor je obzidana in utrjena cerkev, prava narodna trdnjava zoper Turke, Zora; — 2) der Krieg, kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.; — v tabor dati, zum Militär geben, C.; — 3) eine Volksversammlung unter freiem Himmel zu politischen Zwecken, nk.; (tábor, -óra, Levst. [Nauk]); — 4) das Lager = die Partei: v našem, v nasprotnem taboru, nk.; prim. tur. tabor, Mik. (Et.).
  97. 1. táca, f. die Tasse; — prim. it. tazza.
  98. tȃjba, f. das Leugnen, Cig., Jan., C., BlKr.; v tajbo se spustiti, zu leugnen anfangen, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.); v tajbo postaviti, leugnen, Dict., Jsvkr.; v tajbo kaj dejati, etwas verleugnen oder verschweigen, C.; ni tajbe, es lässt sich nicht in Abrede stellen, Levst. (Pril.); — brez tajbe ( ohne etwas zu verhehlen) se izpovedati, Jsvkr.
  99. tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.- DSv.; ( prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
  100. tajíti, -ím, vb. impf. leugnen; taji, da ga ne pozna, Jap. (Prid.); ne morem tajiti; — verleugnen; pravo vero taji, Preš.; — verheimlichen, verbergen; bolezen t., Levst. (Nauk); gotovo si kaj pograbil, pa tajiš, ko gad noge, Jurč.; sapo t., den Athem zurückhalten, SlN.

   9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA