Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (9.797-9.896)

škrámbəlj, -blja, m. = krempelj, C.; jastreb ima na nogah krepke škramblje, ogr.- Valj. (Rad); — prim. škrabati.
1. škránja, f. der Fettropfen auf der Brühe, Dol.- Mik.; — der Tropfen: škranje po obrazu, po steni, BlKr.; — prim. hs. skrana, der Öltropfen.
škràt, škráta, m. eine Art Kobold, das Bergmännchen; — prim. stvn. scrat, srvn. schratt, wilder, struppiger Waldgeist, Mik. (Et.).
škrbína, f. 1) die Scharte; škrbine na rezilu, pri stekleni, lončeni posodi; — zajčja š., die Hasenscharte, Cig., Jan.; — 2) ein angebrochener Zahn, ein Zahnrest; same škrbine ima v čeljusti; — 3) die Felsenzacke, die Klippe, V.-Cig., Jan.
škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
škrę̑ben, m. eine Baumhöhle, in der sich das Regenwasser ansammelt, C., Gor.- Valj. (Rad); — prim. škramola.
škrę́biti se, -im se, vb. impf. š. se komu = pačiti se komu, jemanden angrinsen ( prim. stsl. sklabiti se, češ. šklebiti se, den Mund aufreißen), Erj. (Torb.).
škríba, f. neka otročja igra, C.; — prim. škribati.
škrìc, škríca, m. 1) der Zipfel am Kleide, an Tücheln; odrezal je na tiho en škric Savlove suknje, Dalm.; — der Rockschoß: suknja na škrice, der Rock mit Schößen, der Herrenrock; — 2) = škricar, škricman, Kr.; kaj postopa ta škric kosmati za menoj? Jurč.; — prim. stvn. scurz, kurz, nem. Schurz, Mik. (Et.).
škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
škȓł, -la, m. = oskrd, oškrd, Cig., Dol., Št.; — prim. škrv.
1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
škrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zirpen, Valj. (Rad); zwitschern, Z.; — prim. ščrleti.
škrlják, m. der Hut, C., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.
škrljìv, -íva, adj. 1) spröde, brüchig, C.; — 2) karg, Jan. (H.); — prim. skrljiv.
škròp, škrǫ́pa, m. das Spritzen: kopel na škrop, das Douchebad, jvzhŠt.
škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
škropíłən, -łna, adj. Spritz-: škropı̑łna kopel, das Douchebad, Jan.
škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
škropíti, -ím, vb. impf. spritzen, bespritzen, besprengen: po vrtu rože š.; — pero škropi, die Feder spritzt; — (dež) škropi, es tröpfelt.
škropı̑vəc, -vca, m. der Spritzer, der Bespritzer.
škropljénje, n. das Spritzen, das Besprengen.
škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
škrpę̑t, m. 1) der Pantoffel, Cig., Jan., BlKr.; — pl. škrpeti = stari, slabi črevlji, Cig.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. it. scarpetta, kleiner Schuh.
škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
škȓv, -ı̑, f., Valj. (Rad), pogl. oskrd; prim. škrl, m.
škrzǫ̑bica, f. der Rainkohl (lampsana), C.; — nam. škrbozobica (?), C.; — prim. škrbinka.
škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
škúla, f. 1) ploščnat kamen, Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Eisscholle, C.; — prim. 2. škulja.
škȗlj, m. nekaka luknja, Erj. (Torb.); — prim. 1. škulja.
1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
škȗndra, f. eine Art Korb: iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic, Notr., Gor.; — prim. lat. scutra, flache Schüssel, Levst. (Rok.).
škvára, f. 1) = skvara, das Fettauge auf der Suppe, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) die Schwarte, Jan.; — prim. cvara.
škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
škvartáti, -ȃm, vb. impf. 1) viertheilen, C.; — 2) lisico š., den Fuchs prellen (škvertati), Cig.; — prim. it. squartare, viertheilen.
škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
šlájən, -jna, m. die Schleihe (cyprinus tinca), Cig., Frey. (F.); — iz nem.
šlátati, šlȃtam, vb. impf. tasten, betasten; — prim. hlatati.
šléniti, šlę̑nem, vb. pf. schnalzen, Mik.; — = s. šibo ali z bičem udariti, Cig., Jan., Notr.- M., Polj.; — prim. šlepati.
1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
2. šlẹ́va, f. 1) ein feiger, charakterschwacher, widerstandsloser Mensch, die Memme; — 2) eine dumme, tölpelhafte Person, Cig., Jan., M., Jurč., BlKr.- Let.; — ( prim. švabsko- nem. schlew, schlewig, lau, kraftlos, matt, Levst. [Rok.]?).
1. šlẹ́viti, -im, vb. impf. so reden, dass der Speichel über die Lippen herabfließt, Mur.; — š. se = tako gnati se, da se prikazujejo šleve (sline) na ustnih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
3. šlẹ́viti, -im, vb. impf. saufen, C., Jap. (Prid.); — pogl. žleviti.
šmàn, adv. etwa, vielleicht, Kras- Mik.; — prim. zahman, zaman, Mik.
šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
šmígavəc, -vca, m. die Primel (primula veris), C.
šnǫ̑bəc, -bca, m. = das Maul ( prim. bav. schnappen f.), Levst. (Rok.).
šnòf, šnófa, m. die Prise (Tabak).
šǫ́ba, f. 1) die Lefze, die Lippe, Cig., Jan., Mik., Štrek.; razpokane šobe imeti, Idrija; — 2) ein Mund mit dicken, aufgeworfenen Lippen, die Wurstlippen, ein schnauzenartiges Maul, das Dickmaul; šobo napeti, anfangen zu maulen, zu schmollen, zu protzen; tudi = usta na jok zbrati, Lašče- Erj. (Torb.); šobo drži, er protzt; = šobo nosi, Z.; = šobo dela, Gor.; — 3) die Mündung, der Schnabel eines Gefäßes, Gor., Ig (Dol.); latvica s šobo, Z.; — 4) der vorstehende Rand an den Schuhen, Cig.; — 5) das Glättholz, das Putzholz der Schuster, V.-Cig.; — = les, ki si ga črevljar dene na koleno ter vrhu tega lesa usnje, a vrhu usnja potezni jermen (kneftro), Lašče- Erj. (Torb.); — 6) das Handleder der Schuster, Z., vzhŠt.; — prim. čoba.
1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
šọ̑lən, -lna, m. der Schuh; pos. der Weiberschuh ohne Bundschnüre, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. šolin.
šọ̑lin, m. der Schuh, Dict., Štrek., sọ́lin, Valj. (Rad); — prim. stvn. scuochlin, nem. Schuhlein, Levst. (Rok.).
šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
2. šǫ́ra, f. eine thörichte Person, der Narr, Gor.- M.; — prim. tirolsko- nem. tschôre, Närrin, Štrek. (Arch.).
šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
špȃga, f. der Spagat; — prim. it. spago.
špȃla, f. der Wurstspeil, Dol., jvzhŠt.; — iz nem.; prim. špila.
špámpet, m. das Bettgestell, die Bettstatt; — prim. nem. "Spanbett".
špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
špána, f. špano vleči, ein Spiel: die Mühle (Zwickmühle) spielen; ( nam. španjo vleči, Valj. [Rad]); prim. 2. trilja, 1. župan, županati.
špȃnklja, f. = tovarišica, vzhŠt.; — prim. špan.
španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
špẹ̑gli, f. pl. = naočniki; — iz nem.; prim. bav. gläserne augenspiegel, Levst. (Rok.).
špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
špę̑lovje, n. coll. Höhlen, C., Valj. (Rad); — prim. špilja.
špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
špelȗd, f. die Schuppe, Z.; der Holzsplitter, Z.; — prim. spelude.
špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
1. špę́ra, f. der Dachsparren, C.; — prim. nem. Spiere = Stange.
2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
špę́rovəc, -vca, m. der Dachsparren; — prim. 1. špera.
špíkəlj, -klja, m. = špik, Cig.; — prim. nem. Spickel, ein spitziges Ding.
špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
špináča, f. der Spinat; — prim. it. spinace.
špíniti, -im, vb. impf. die Würste speilern, Dol.; — prim. špina.
špitȃlar, -rja, m. = špitalski otrok, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. špitalski.
šplę̑vta, f. = skril ali kar je skrili podobno, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. špelta.
špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
šprẹ̑kla, f. eine Stange der Dachdecker, Mur.; — prim. prekla.
špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
štacúna, f. der Kaufladen, das Verkaufsgewölbe; — prim. ben.-it. stazon, stazona, der Kaufladen, die Bude, bav. station, lat. statio, Štrek. (Arch.).
štágəlj, -glja, m. die Tenne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. stadl, die Scheune.
štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
štár, m. = lesena posodica, vedrica, kebel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — pogl. star.
štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
štȃtljiv, adj. stetig: konj je š., Dol., BlKr.; — iz nem.; prim. šketljiv.
štè, adv. = koli: kaj šte = kar koli ( prim. hoteti), vzhŠt.- Mik.

9.297 9.397 9.497 9.597 9.697 9.797 9.897 9.997 10.097 10.197

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA