pri (9.297-9.396)

9297. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
9298. smetílj, m. = oteklina, prisad, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
9299. smẹtljȃj, m. der Brand (na žitu ali na človeškem telesu), Št. Andrej pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras; — ein Geschwür, ein Blutschwär, Tolm.; — nam. snetljaj; prim. snet, Mik. (Et.).
9300. smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
9301. smijáti se, smẹ́jem se, vb. impf., nam. smejati se, nk.; (napačno, prim. Škrab. (Cv. III. 9.)).
9302. smı̑k, m. 1) der Ruck, ogr.- Valj. (Rad); — 2) pl. smiki = smuče (na dvoje koles), Notr.; — prim. smikati se.
9303. smlę̑d, smlę́da, adj. bleich, gelb (von der Gesichtsfarbe), Rez.- C.; — prim. smed.
9304. smlína, f. zadnje slabo žito, ki se zmelje, da je potem za živino ali svinje, Gor.; — prim. smeljina.
9305. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
9306. smǫ̑łnat, adj. pechig, harzig; smolnata roka; smolnat les; — smolnata prst, die Pecherde, Cig.; — smolnatih prstov je, t. j. rado se ga kaj prime (= er ist langfingerig), Cig.
9307. smȓcati, -am, vb. impf. abstreifen: listje z veje s., Blc.-C.; sirek s., die Mohrhirse abstreifen, Z.; — prim. smukati.
9308. smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
9309. 2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
9310. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
9311. smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Kras- Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
9312. smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
9313. smukȃvəc, -vca, m. 1) der Schlüpfer, Cig.; — 2) der Abstreifer, der Riffler, M., Z.; — 3) der Wortbrüchige, C., Z.; ( prim. smukast).
9314. snážən, -žna, adj. 1) sauber, rein; snažna obleka, posoda; vse je snažno po hiši; s. človek; — 2) sauber, hübsch; snažno dekle; — 3) snažno je vstala ("sie machte sich eilends auf"), Krelj; snažno ter močno je segel na Jude ("greift sie weidlich an"), Krelj; prim. stsl. snaga, das Bestreben.
9315. 1. snẹ̑den, adj. = 2. snedən 2): essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Štrek., Kr.; — naschhaft, V.-Cig.; dekla, ki je bila znana, da je laskrna in snedena, Erj. (Izb. sp.); — prim. snesti.
9316. snẹ̑dež, m. ein essgieriger Mensch, der Vielfraß, Cig., Jan., Bas., Nov., ZgD.- C.; — der Näscher: ti snedež malopridni! Str.; — der Frissumsonst, C.
9317. snẹ̑dlja, f. die Näscherin, Cig.; — prim. snedulja.
9318. snẹ́sti, snẹ́m, vb. pf. aufessen, verzehren; bolje hranjeno jajce od snedenega vola, Npreg.- Z.; snedel bi se (od jeze), = ich möchte vor Ärger bersten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ( pren.) rja železo sne; — besedo s., sein Wort zurücknehmen, es nicht halten; — s. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — (sneden, adj. gefräßig; prim. požrt).
9319. snešàn, -ána, m. der Hochzeiter, der Hochzeitsgast, Hal.- C.; — prim. sneha 2).
9320. snẹ̑t, m. 1) = prisad: der Brand am Körper: vroči, mrzli s., Cig.; mokri, suhi s., Strp.; — 2) der Brand am Getreide, Mur., Cig., Jan.; prašnati s., der Staub- oder Flugbrand (ustilago carbo, uredo segetum), smrdljivi s., der Schmier- o. Faulbrand (uredo caries), turščični s., der Maisbrand (uredo maydis), Tuš. (R.); — 3) ein fleischiges Gewächs in der Gebärmutter, das Monkalb, Cig.; (tudi hs. in češ.); — die unzeitige Leibesfrucht, M., Z.
9321. snẹtljȃj, m. = snet m. 2), der Getreidebrand, Cig., Jan.; snet, ali kakor pri nas pravijo, snetljaj, Vrtov. (Km. k.).
9322. snováč, m. 1) der Schweifhaspel, C.; — 2) der Anzettler, Cig.; hudič, snovač in pomagač pri vseh čarah, Navr. (Let.); — 3) die Weberspinne (tetragnatha extensa), Erj. (Z.).
9323. snubáčiti, -ȃčim, vb. impf. sich als Freier betragen: jel je snubačiti pri Katrici, Jurč.
9324. sóbica, f. dem. soba; ein kleines Zimmer, das Stübchen, Cig., Jan., nk.; tesna s., die Zelle, Levst. (Pril.).
9325. sobíkati, -kam, -čem, vb. impf. = razbijati, z jezo delati, Fr.- C.; (morda nam. sovikati; prim. sovati = suvati, C.).
9326. sǫ́blazən, -zni, f. 1) das Ärgernis: dela javno s., Levst. (Nauk); ( prim. hs. sablazan); — 2) v kletvici: soblazen te vzela! = da bi poginil! BlKr.- Let.
9327. sobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gierig fressen oder schnaufen, C., Z.; — 2) hastig sprechen, plappern, schwatzen, C., Z.; — morda nam. sopotati, prim. sopsti.
9328. sobotíca, f. die Schwätzerin, C.; — prim. sobotati 2).
9329. socialīst, m. privrženik socializma, der Socialist.
9330. socialīzəm, -zma, m. prizadevanje izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih, der Socialismus.
9331. 2. sóčən, -čna, adj. saftig, saftreich, Saft-, Mur., Cig., Jan., C., nk.; kar je sočnega v človeku, Jap. (Prid.); sočno sadje, nk.; sočno vlakence, der Saftfaden, Cig. (T.); — drevje je sočno, die Bäume stehen in vollem Safte, Cig.
9332. sǫ̑d, adj. gerade ( math.), Cig. (T.), C.; soda števila, gerade Zahlen, Cel. (Ar.); sodo ali liho? ("sodaliho") gerade o. ungerade, Notr.; ( prim. sod al' par? jvzhŠt.; tu se je pravi pomen že pozabil); — prim. sodev.
9333. sǫ́dəv, -dva, adj. paarig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); sodve vrstice, Zv.; ("sodl, impar, Meg., ist wohl sodev", Mik. [Et.]; "sodou", Alas.; na "sodil", den ungeraden Zahlen entsprechend, C. ( Nov. 1843, 43.); " das fremde lih [= glih] hat die Bedeutungen verschoben", C.); prim. sod ( adj.).
9334. sodı̑łnica, f. das Gerichtshaus, der Gerichtssaal, Cig., Jan., DZ., Nov.; razpravna s., das Abhandlungsgericht, Levst. (Pril.).
9335. sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.- Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.- C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče ( Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
9336. sǫ́dra, f. 1) kleinkörniger Hagel, gefrorene Schneekügelchen, Graupen; sodra gre, es gräupelt, es rieselt; ("sudra", Schloßen, Štrek.); — 2) das Gesindel, Cig.; — prim. sodrga, sodrag.
9337. 2. sǫ́draga, f. = sodra 1), Erj. (Torb.); — prim. sodrga.
9338. sǫ́dražica, f. = sodra 1), Dol.; — prim. sodrag.
9339. sǫ́drga, f. 1) = sodra 1), M.; sodrga je sula na okna, Glas.; — 2) zusammengescharrtes Zeug, der Plunder, der Unrath; — 3) das Gesindel, der Pöbel; tudi: sǫ̑drga, Dol.; — (po Mik. [Et.] "das Zusammengescharrte", od: drgniti; toda prim. sodra, 2. sodraga).
9340. sǫ̑dstvọ, n. 1) das Gericht als Amt, Hal.- C.; — 2) die Gerichtsbarkeit, nk.; s. zvrševati, Rut. (Zg. Tolm.); prisvajal si je sodstvo in na smrt obsodil zdaj tega zdaj onega, Jurč.; — das Gerichtswesen, die Justiz, Cig., Jan., Cig. (T.); naglo s., das Standrecht, DZ.; — 3) = sodništvo, das Richteramt, Guts., Jan.
9341. sójən, -jna, adj. = prisojen, Jan. (H.).
9342. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
9343. sokáč, m. der Koch, Meg., Habd., Prip.- Mik.
9344. solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), ( prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
9345. sǫ̑łd, m. eine Geldmünze, ogr.- C.; (zdaj = krajcar) Prim., Kr.; — it. soldo.
9346. sołdačı̑ja, f. = vojaška služba, Prip.- Mik.
9347. sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
9348. sołdı̑n, m. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
9349. sołdı̑nščica, f. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
9350. solítər, -tra, m. der Salpeter, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. bav. salliter, Levst. (Rok.).
9351. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
9352. solobǫ̑r, -rja, m. = prod, debel pesek s kamenjem pomešan, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.); — prim. labora (?).
9353. sółski, adj. solski merčun, der Salzmesser, prisega iz 17. ali 18. stol.- Let. 1884, 211.
9354. somár, -rja, m. das Saumthier, Jan.; — der Esel, ogr.- C., M.; — prim. it. somaro.
9355. 1. somljáti, -ȃm, vb. impf. = sobotati, gierig, hastig essen, C.; — prim. 2. sabljati, sobljati.
9356. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
9357. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
9358. soǫ̑čba, f. die Confrontation, DZ.; — prim. soočiti.
9359. soočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., DZ.; priče s., DZ.; — hs.
9360. sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
9361. 2. sopǫ̑tnica, f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.- Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; ( prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
9362. soprǫ̑ga, f. die Gemahlin, Jan., C., nk.; — prim. soprog 1).
9363. sọ̑rast, adj. mit einem Streifen am Rücken: sorast vol, Mik.; — prim. sora 2).
9364. sorọ̑tnik, m. = soprisežnik, Jan. (H.).
9365. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
9366. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
9367. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
9368. sosẹ̑ščan, m. das Gemeindemitglied, Cig., C.; — prim. soseska 2).
9369. sostàv, -stáva, m. das System, h. t.- Cig. (T.), Lampe (V.); — prim. sestav 3), hs. sustav, češ. soustav.
9370. sovẹ̑tnik, m. = 1. svetnik, DZ.; — prim. sovet.
9371. sǫ̑vkati, -am, vb. impf. = sovo oponašati (pri ptičjem lovu), Glas.
9372. sǫ̑vra, f. 1) = svora, die Langwiede am Wagen, Cig., Mik., Nov., Notr., BlKr.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. sora.
9373. sǫ̑vrenik, m. = svornik, sornik, žrebelj, ki veže pri vozu prednjo in zadnjo premo ter gre skozi sovro, Koborid- Erj. (Torb.).
9374. sǫ̑vrica, f. = babje pšeno, sodra, die Graupe: sovrica — mavrica, neka igra, Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. sodra 1).
9375. sǫ̑vta, f. das Unterfutter am Kleide, z. B. am Rock, C.; — prim. sovtana.
9376. sovtána, f. die Brandsohle, die innere Sohle, tudi: sǫ̑vtana, Polj.; — prim. it. sottana, der Weiberunterrock, Levst. (Rok.).
9377. spáčən, -čna, adj. verdorben ( prim. spačnost).
9378. spáčiti, -im, vb. pf. 1) verhunzen, entstellen, physisch oder moralisch verderben; rane so mu spačile obraz; spačene ude imeti, verkrüppelte Glieder haben; spačeno vino, verdorbener Wein; — s. se, verderben ( intr.); vse se mi je spačilo; spačen porod, der Abortus, C.; les se je spačil (hat sich geworfen), Cig.; — s. se, aus der Art schlagen, ausarten, Cig.; spačen mladenič; — s. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, eine Fratze machen, Cig., Gor.; — 2) stören, verhindern, Mur.; — 3) Ärgernis geben, ärgern, ogr.- M.; — prim. izpačiti.
9379. spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.
9380. spȃrica, f. der Dunst, Jarn., C.; die Schwüle, Mur., vzhŠt.; — prim. soparica.
9381. spásiti, -pȃsim, vb. pf. erretten, Prip.- Mik.; — hs.
9382. spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) ( stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).
9383. spáziti, -pȃzim, vb. pf. gewahr werden, bemerken, dahinterkommen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič ( Glas.); kristijanov pri službi božji niso tako lehko spazili, Burg.; — abmerken, ablauern, abgucken, Cig., Jan.
9384. spečáti, -ȃm, vb. pf. 1) anbringen, absetzen, verkaufen; to blago se ne da s., Mur.; to blago je spečano (ist vergriffen), Cig.; ( prim. it. spacciare, absetzen, verkaufen); — 2) aufsitzen lassen, prellen: spečal me je, ich bin ihm aufgesessen, spečalo me je, es ist mir missglückt, = spečal sem se, Cig.; — 3) s. se s kom, mit einer Person des anderen Geschlechtes sich vergehen; — prim. pečati se.
9385. spę̑čki, adv. schlafend, Mik.; — (na spečkem govori, er spricht im Schlafe, BlKr.- Mik.).
9386. 1. spẹ̑h, spẹ̑ha, spẹhȗ, m. 1) die Hurtigkeit, die Eile, Cig., Jan., Mik.; na speh, eilends, Cig.; schnell, Rib.- M.; na speh bežati, schnell fliehen, C.; v speh korakati, schnell schreiten, Vrt.; — 2) der Fortgang, das Gedeihen, Cig., Jan.; Dela težavnega speh, Levst. (Zb. sp.); s. imeti, gut vonstatten gehen, Cig.; delo ima s., C.; on nima spehu pri delu, Dol.; delo mu gre v speh, Vrt., Z.; delo mu gre na s., Gor.; ta reč nima speha (gibt nichts aus), C.
9387. spəhȃłnik, m. der große Binderhobel, der Stoßhobel; = dolg stružec, s katerim mizar posname največe kosmatine, (spah-) pri Gorici- Erj. (Torb.).
9388. spẹ́hati se, -am se, vb. impf. sich beeilen, Jan.; eilen, Mik. (Et.); — prim. 1. speh 1).
9389. 2. spẹ́hniti, spẹ̑hnem, vb. pf. gedeihen, C.; ne spehne, es gibt nicht aus, ob Savi- C.; — prim. 1. speh 2).
9390. 1. spéljati, spę́ljem, -ljáti, -ȃm, vb. pf. 1) herabführen, herableiten; s. kaj navdol, Cig.; vodo s travnika s., eine Wiese abwässern; reko kam s., den Fluss irgendwohin leiten, Cig.; speljal se je (z gore v ravnico), er glitt hinab, Pjk. (Črt.); — 2) s. koga kam, jemanden irgendwohin wegführen, Cig.; s. koga na led, jemanden aufs Eis führen, Cig.; verleiten, verlocken, Mur., Cig.; — prim. izpeljati.
9391. 3. spéljati, spę́ljem, -ljáti, -ȃm, vb. pf. 1) führend oder fahrend hinaufschaffen: ne boš speljal tako težkega voza v ta breg; — 2) hinauf leiten; trto kvišku s., die Rebe in die Höhe ziehen, Cig.; ( nam. vzp-); prim. izpeljati.
9392. spẹnljìv, -íva, adj. schäumend, Schaum-: spenljivo vino, Vrtov. (Vin.); — prim. 2. speniti.
9393. spę́ti se, spnèm se, vb. pf. sich emporstrecken, sich emporbäumen; konj se je spel; zverina bi se proti vam spela, Jap. (Prid.); s. se na konja, sich aufs Pferd schwingen, Cig.; — previsoko se s., sich zu hoch hinauf versteigen, Cig.; — ( nam. vzp-).
9394. spetíti se, -ím se, vb. pf. = pripetiti se, sich ereignen, Cig., Jan., C.
9395. spẹ̀v, spẹ́va, m. der Sang, Jan.; der Gesang (als Theil eines poetischen Werkes): Ilijade prvi spev, Jan., nk.; — prim. spevati.
9396. spẹ́vəc, -vca, m. = pevec, ogr.- Valj. (Rad); — prim. spevati.

   8.797 8.897 8.997 9.097 9.197 9.297 9.397 9.497 9.597 9.697  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani