Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (9.197-9.296)

skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
skórčevka, f. 1) das Weibchen des Stares, Jan.; — prim. 2. skorec.
skọ̑riš, m. der Speierling (sorbus domestica), Mik.; — prim. oskoriš, oskoruš.
skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
skǫ́rnja, f. der Stiefel, Cig. (T.); — prim. škorenj.
skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
skrájda, f. der Ginster (genista sagittalis), Fr.- C.; — prim. skrada.
skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; ( prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
skrȃk, m. der Hinterlauf, Jan.; skraki, lange Beine, Cig.; — prim. 1. krak.
skrámola, f. ein hohler Baum, Cig., C.; — prim. škrambol, žlambor.
skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
2. skȓčək, -čka, m. = hrček, der Hamster, Cig.; — prim. skriček; češ. skřček.
skrèk, skréka, m. der Froschfuß, Jan., Gor.- Mik.; Žaba pravi: vek vek vek, Primi jo za zadnji skrek! Valj. (Rad); — prim. skrak.
2. skrésati, -krę́šem, vb. pf. abschleifen: črevlje s., Cig.; — prim. izkresati.
skrę́ta, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
skríł, skríli, f. 1) der Schiefer, die Schieferplatte, V.-Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Steinplatte, Levst. (Cest.), Rez.- Baud.; — 3) die obere Ofenplatte, die Ofendecke, Z.; na skrili (= na peči) ležati, Kr.; — 4) ledena s., die Eisscholle, Cig., Jan.
skrínja, * f. die Truhe, die Lade, Cig., Jan., Dalm., Jsvkr.- Valj. (Rad), Burg., nk.; — prim. stvn. scrini, Schrein, Mik. (Et.).
skrípəc, -pca, m. 1) das Gelenk, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Glied, Ben.- C.; — 2) der Kloben in der Rolle ( mech.), Cig. (T.); — der Flaschenzug, Lašče- Erj. (Torb.); — v skripcẹ́h biti, in Verlegenheit sein, dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po koncu so, Erj. (Torb.); — prim. škripec.
skrivę̑čki, adv. = skrivaj, Prip.- Mik.
skrížati, -am, vb. pf. s. vole v jarmu = skrižema jih pripreči (vertauschen), C.
skrkljìv, -íva, adj. geizig, knauserisch, Z.; — prim. skrljiv.
skŕkniti, -kȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen, Erj. (Torb.); — erharten, Cig.; gerinnen, C.; = s. se: jajce, mast, voda se skrkne, BlKr.; — prim. 2. krčiti.
skrlȃvka, f. = skrilavec, Polj.; — prim. skrl.
skrlíca, f. die Steinplatte, Erj. (Izb. sp.); — prim. skrl, skril.
skrǫ́mnost, f. die Bescheidenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. skromen.
skrotíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. knotig werden: nit se je skrotičila, Nov.- C.; — prim. skrotovičiti se.
skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
skrȗncati, -am, vb. pf. = kruljav postati: vol mi je skruncal, Polj.; ( nam. vzk-); — prim. kručiti.
skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.- Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.
skȗka, f. = skunkač (?): skuke, krohalnice in druge ostudne žabe, LjZv.; — prim. skučati.
skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
skȗnkati, -am, vb. impf. jammern, Ščav.; — prim. skučati.
skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
skvȃžnja, f. die Spalte, die Ritze, Jan.; ( stsl., rus.); — prim. skvožnja.
skvekáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati: tja v en dan sk., Jap. (Prid.).
skvę́nčati, -ím, vb. impf. jammern, winseln, M., Z.; matere vse blede skvenče, Ravn.; — prim. skvičati.
slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
slabọ̑st, f. die Kraftlosigkeit, die Schwachheit, die Schwäche; s. ga je prevzela, es bemächtigte sich seiner eine Schwäche, Mur.; slabosti so mi prihajale, es wurde mir übel, Cig.; — die Schwäche, das Gebrechen; človeške slabosti.
slȃj, m. 1) der Geschmack, Mur., Jan., Valj. (Rad), Gor.; s. kruha in vina, Burg.; vino prijetnega duha in slaja, Vrtov. (Vin.); — der Beigeschmack, Jan.; — 2) klejev s., der Leimzucker, oljni slaj, das Olsüß (Glycerin), Cig. (T.).
slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
slanják, m. der Nordwind, Guts.- Cig.; — prim. slana.
slanjúga, f. ein faules Frauezimmer, C.; — prim. sloneti.
slastı̑čarica, f. = žena, ki slastice pripravlja, LjZv.
slaščíca, f. etwas Süßes, Wohlschmeckendes: das Naschwerk, die Delicatesse, Cig., Jan.; samo slaščico ali: same slaščice smo pili (lauter delicate Getränke), BlKr.- M.; — prim. slastica.
slȃtina, f. das Sauerwasser, der Säuerling, Mur., Cig., Jan., Jes., Erj. (Min.), Št.; — prim. stsl. slatina = slana voda.
slàv, sláva, adj. begierig, lüstern, Cig., Gor.; naschhaft, Cig.; — prim. sla.
sláva, f. der Ruhm; bojna slava, der Kriegsruhm; — die Herrlichkeit: božja slava; — die Verherrlichung: Bogu slavo dajati, Gott preisen; slava Bogu! Gott sei gepriesen! slava! hoch! v slavo rojstnega dneva, zur Feier des Geburtstages, Cig.; — der Prunk, das Gepränge, Alas., Cig.; bila je velika slava, Z.
slȃvnica, f. 1) das Geburts- oder Namensfest, Podkrnci- Erj. (Torb.), na Pivki ( Notr.); ( prim. slavina); — 2) die Hymne, Jan. (H.).
slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
slẹ̑herni, adj. jeglicher, jeder einzelne, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Krelj, Gor., Dol.; Bog je dobrotljiv do sleherne živali, Ravn.; — iz: sledkaterni, Levst. (Rok.); ( prim. "slehiteri", Schönl., sleheterni, Rec., slehoterni, prisega iz 17. stol. [ Let. 1884. 208.], sledharni, Ev. [Rok.], prim. tudi: nẹ̑hterni = nekateri, jvzhŠt.).
slę́kav, adj. krumm, gebückt, C.; — prim. slok.
slekútati, -am, vb. impf. faulenzen, C.; — prim. slečati.
slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Vas Krn- Erj. (Torb.).
slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
2. slẹzę̑nica, f. das Schneewasser, Rez.- C.; — prim. slezeti.
slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
slı̑z, -ı̑, f. der Schleim, Cig., Jan.; ( češ., rus.); — prim. sluz.
slízav, adj. schleimig, Cig., Jan., Tuš. (B.); — prim. sliz f.
2. slízən, -zna, adj. Schleim-, Cig., Jan.; schleimig: cvetni prašek pade na mokro, slizno brazdo, Erj. ( Zv.); — prim. sliz f.
slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
slízniti, slı̑znem, vb. pf. zergehen (o snegu, maslu), C.; — prim. slizeti.
slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.
slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
slǫ̑vniški, adj. 1) die Grammatik betreffend, grammatisch, Cig., Jan.; ( prim. slovnica); — 2) lexikalisch, Jan.; ( prim. slovnik).
slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno- Erj. (Torb.); — prim. sluz.
slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Opače Selo- Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
smágniti, smȃgnem, vb. impf. vor Sehnsucht verschmachten, Z.; — prim. hs. smagnuti, verlangen ( eig. brennen), Mik. (Et.).
smę̑d, smę́da, adj. bleichgelb: smedo lice, vzhŠt.- C.; — prim. hs. smedj, brünett.
smẹ̑h, m. das Lachen, das Gelächter; na s. napravljati, zum Lachen reizen, Cig.; k smehu pripraviti koga, jemanden lachen machen, Cig.; smeh me sili, es reizt mich zum Lachen, es lächert mich, Mur., Cig.; = smeh me lomi, Cig.; smeh me ima, ich muss lachen, C.; na s. se držati, eine lächelnde Miene machen; smeha je vredno, es ist lächerlich, C.; za smeh, zum Scherz, C.; v s. obrniti, lächerlich machen, Met.; s. zagnati, ein Gelächter erheben, Cig., Jan.; — gen. tudi: smẹhȗ; smẹ́h, Škrab. (Cv.).
smə̀kniti, -nem, vb. pf. 1) eig. streifen: einen Zug thun, ziehen, ogr.- C.; meč s., das Schwert ziehen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) stechen: s. v rebro, ogr.- C.; — prim. smukniti.
smeljína, f. = smelj, Dol.; priti po mešič smeljine, LjZv.
smę́sti, -mę́tem, vb. pf. verwirren, in Unordnung bringen: s. prejo, ogr.- C.; — prim. 3. zmesti.
2. smẹ́tən, -tna, adj. zulässig, DZ.; ni s. ugovor, es ist keine Einsprache zulässig, Levst. (Cest.); — prim. smeti.

8.697 8.797 8.897 8.997 9.097 9.197 9.297 9.397 9.497 9.597

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA