Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (9.101-9.200)

sı̑ljenəc, -nca, m. der Zwängling, Levst. (Pril.).
sı̑łna, f. die Almosenbüchse, Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. silen 1).
1. sı̑łnica, f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); ( prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.- C.; — das Frühbeet, DZ.
síłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig.; — die Heftigkeit; — die Zudringlichkeit; — die Dringlichkeit; — gewaltige Größe u. s. w.; — prim. silen.
simpātičən, -čna, adj. prikupljiv, sympathisch, nk.; = sočuten: simpatično živčje, Lampe (D.).
síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot- Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
sínjast, adj. bläulich: s. biti, prihajati, blauen, Cig.
2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
sı̑sək, -ska, m. 1) = sesec, die Brustwarze, Jan.; — 2) die Kinderdutte, Cig.; — 3) das Mundstück der Tabakpfeife, Vrt.; — prim. sesek.
sı̑tar, -rja, m. der Siebmacher, Mur., Cig.; sitar pripravlja site, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
sı̑vkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).
sivóta, f. = sivost, Cig.; — der Dämmerschein, Šol.; ( prim. siviti se).
sívrščina, f. Eisblumen: s. gre na okna, Polj.; — prim. siver.
sížən, -žna, adj. schwerathmig, Cig., Rib.- Mik.; — prim. siga.
skȃka, f. das Schachspiel, Jsvkr.- Valj. (Rad); — prim. it. scacchi.
skakáč, m. 1) der Springer, Cig., Jan.; skakači, die Springer, eine Secte des 16. Jahrhundertes, Pjk. (Črt. 23.); — 2) egipetski s., die ägyptische Springmaus (dipus aegyptius), Erj. (Ž.); — (hrost) s., der Springkäfer, Cig.; — 3) = konjič pri šahu, LjZv.
skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.- Baud.; ( prim. skakelj).
skakáłən, -łna, adj. zum Springen dienend; skakȃłna palica, der Springstock, (damit über einen Graben zu springen), V.-Cig.; skakalna deska, das Sprungbrett, Telov.
skákalica, f. 1) das Gespringe, Cig.; — 2) der Schnellkäfer (elater sp.), (skakálica) Trebuša (Tolm.)- Erj. (Torb.).
skakalı̑n, m. der Springer, der Springinsfeld, Cig.
skakalíšče, n. der Springort, der Springplatz, Cig.; — der Einsprung, die Einsprungstelle bei einem Thiergarten, Cig.
skakálọ, n. 1) = skakalna deska, das Sprungbrett, Jan.; — 2) der Hüpfer, der Springer (zaničljivo), Cig.
skákanje, n. das Springen.
skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.
skakàv, -áva, adj. springlustig, Jan.; skakave bolhe, Levst. (Zb. sp.).
skakȃvəc, -vca, m. 1) der Springer, der Voltigeur, Jan.; — 2) skakavci, vrsta žuželk: Springer (saltatoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.); die Heuschrecke, Notr.- Z., Valj. (Rad); — 3) ein kleiner Wasserfall, Cig., Jan., Cig. (T.), M., Polj.; die Cascade, Jes.
skakȃvka, f. 1) die Springerin; — 2) eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
skakȃvski, adj. Springer-: skakavska palica, skakavski kol, die Springstange, Cig.
skakȃvstvọ, n. die Springkunst, Cig.
skȃkavt, m. der Springer, Cig., Jan.
skȃkcati, -am, vb. impf. springen (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
skakǫ̑v, m. na s. (im Galopp) gnati, ogr.- Mik. (V. Gr. II. 230.); — prim. skakoma.
skakúlja, f. die Springerin, Cig.
skakȗn, m. = skakač, die Springmaus (dipus), Erj. (Z.).
skakútalọ, n. der Springling, Cig.
skakútati, -am, vb. impf. hüpfen, Prip.- Mik.
skȃłba, f. eine grubenartige Vertiefung in einem Felsen, wo sich Wasser ansammelt, SKr.; (škalba) Rib., BlKr.- M.; = globel, v katero se nabira voda (tudi: škalba), Lašče- Erj. (Torb.); ein Bassin: perilna s., das Waschbassin, Levst. (Pril.); — prim. stsl. skalva, stvn. scala, Schale, Mik. (Et.).
1. skȃpljati, -am, vb. impf. ad skopiti; entmannen, castrieren, schneiden, Cig., Notr.; — skaplja se tudi fižolovo stročje, predno se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
skȃt, m. der Rochen, Cig. (T.); električni mramorasti s., der marmorierte Zitterrochen (torpedo marmorata), Erj. (Ž.); — prim. rus. skatь, srlat. squatus, Mik. (Et.).
skȃvəc, -vca, m. der Tresterwein, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — prim. ben.-it. vin scavèzzo = vin adacquato, Štrek. (Arch.).
skázati, -žem, vb. pf. 1) aufweisen, vorweisen: izpričevalo s., Cig.; — 2) vorstellen, Cig.; s. koga komu, Levst. (Močv.); — prim. izkazati.
skədə̀nj, -dnjà, m. die Scheune, die Scheuer; der Dreschboden, die Tenne, Mur., Cig.; — tudi: skə̀dənj, Štrek.; — prim. skegenj, škegen, stvn. scugin, scugina, Scheune, Mik. (Et.).
skę̑le, f. pl. das hölzerne Sattelgestell, Z., Rib.- Mik.; — prim. srlat. scala, Stufe, Mik. (Et.).
skę́nčati, -ím, vb. impf. winseln, Levst. (Rok.); — prim. skečati, skekati.
skę́piti, -im, vb. pf. ballen, Cig.; — prim. kepa.
skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
skíniti, -kı̑nem, vb. pf. einsinken ( z. B. vom überreifen Getreide), Cig.; ajda je od mraza skinila, Z.; — nam. skimniti; prim. kimati.
skísniti, -kı̑snem, vb. pf. = skisati se, Mur.; ( nam. vzk-; prim. stsl. vъskysnąti, hs. uskisnuti).
sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
2. sklȃdanje, n. das Zusammenlegen; das Aufschichten; s. zemljišč, die Zusammenlegung der Grundstücke, DZkr.; — das Zusammenfügen; s. rekov, die Satzfügung, Cig. (T.); — das Componieren, nk., itd. prim. 2. skladati.
skládən, -dna, adj. 1) synthetisch, Cig. (T.); — 2) durch Beiträge bewirkt: sklȃdne gosti, das Picknick, Cig.; — Concurrenz-, Nov.; skladni okraj, der Concurrenzbezirk, Levst. (Cest.); skladna cesta, die Concurrenzstraße, Levst. (Cest.), Nov.; skladna združba, der Concurrenzverband, Levst. (Pril.); — 3) zusammenlegbar: skladna miza, der Klapptisch, Cig.; skladna postelja, die Bettbank, der Bettkasten, Cig.; — skladni koledar, der Blockkalender, nk.; — skladni del, der Bestandtheil, Cig.; — vereinbar, Mur., Cig.; — verträglich (congruens), ( phil.), Cig. (T.); — 4) übereinstimmend, harmonisch, einklängig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skladno ubran, harmonisch gestimmt, nk.; congruent ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — zusammenhängend, Jan. (H.); — 5) schichtig, Cig.; — 6) Niederlags-, Jan.
skládnost, f. 1) die Concurrenz: v skladnosti biti, mitconcurrieren, potegniti v skladnost, zur Concurrenz heranziehen, Levst. (Pril.); — 2) die Übereinstimmung, die Harmonie, die Concordanz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; die Congruenz ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; — der Accord (von Farben), Cig. (T.).
sklečíca, f. brennender Schmerz, C.; — prim. skleti.
sklečína, f. brennender Schmerz (besonders bei Wunden), C.; — prim. skleti.
1. sklèn, sklę́na, m. 1) die Verbindung, das Band ( fig.): prirojeni sklen deteta z materjo, Vod. (Bab.); die Vereinigung: Da sebi prisega Svet vekoma sklen, Vod. (Pes.); — 2) der Paragraph, ogr.- Valj. (Rad); — (iz skleniti napačno narejeno).
sklę́ncniti, sklę̑ncnem, vb. pf. hinkend treten, C.; — prim. sklecniti, sklekniti.
skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
sklepánəc, -nca, m. 1) metallener Gürtel der Frauen, Valv.- Cig., M., Rut. (Zg. Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = sklepač, Cig.
sklẹ́panje, n. das Zusammenschließen; — das Schließen; — das Beschließen, itd. prim. 3. sklepati.
sklìc, -klíca, m. die Zusammenberufung, die Convocation, Cig., Jan., DZ.; s. na vojsko, das Kriegsaufgebot, Cig. (T.); s. vojske v orožje, s. vojaški, die Mobilisierung, Levst. (Nauk, Pril.).
sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., ob Pesnici ( vzhŠt.)- Nov.; — prim. skolke (?).
sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
3. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. emporrichten, aufrichten, Cig.; visoko svojo postavo je sklonil s stola, Jurč.; — s. se, sich in die Höhe richten, sich aufrichten; po koncu se s., Jurč.; pripognil se je in se zopet sklonil, jvzhŠt.; — ( nam. vzk-).
sklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. zusammenfügen, Habd.- Mik., Cig. (T.), vzhŠt.- C.; roke s., die Hände falten, C., Zora; — vereinigen, Guts.- Cig., C.; — s. se, sich zu einem Bunde vereinigen, sich verbinden, Guts.- Cig.; — s. se, zusammenpassen, Prip.- Mik.
sklȗt, m. etwas Ekelhaftes, Abscheuliches: der Schmutz, das Ungeziefer, C.; ein abscheulicher Mensch (psovka), C.; — prim. skut.
sklúta, f. ein abscheuliches Weib (psovka), C.; — prim. skuta.
sklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.; — prim. skuten.
sklútiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, beschmutzen, C.; — 2) s. se česa, vor einer Sache Ekel empfinden, C.; — ptič se skluti, der Vogel meidet das Nest, C.: — prim. skutiti.
skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
skóčirep, m. der Springschwanz (podura), Erj. (Z.).
skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
skǫ́kavica, f. pijača, ki jo dajo voznikom, kadar pripeljejo vino in je (skokaje?) zlože, BlKr.
skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.
skokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. hüpfen, springen: potoček skokota črez kamenati strmec, SlN.
skónca, adv. = s konca, am Ende, Z.; beim Eingange ( z. B. der Stadt), Cig.; — endlich, zum Beschlusse, Cig.; — prim. konec.
skónčən, -čna, adj. am Ende befindlich: skončna hiša, das Eckhaus, Cig.; — prim. skonec.
skončníca, f. 1) das Endbrett ( z. B. an einer Kiste), Cig.; — skončnik, Levst. (Beč.), Polj.; s. pri zglavju, das Kopfbrett (am Bette), Cig.; — 2) skǫ̑nčnica = vrbova piščalka, Polj.
1. skòp, skópa, m. der Geier, C.; — prim. 4. skopec.
skǫ̑p, skǫ́pa, adj. geizig; skop človek; sreča je besedi skopa, Jurč.; — karg; skopa mera; knapp; skopo jim je hodilo, Krelj; ob svojih skopih močeh, mit seinen beschränkten Mitteln, Levst. (Pril.).
skopı̑cema, adv. gehäuft: zdajci je bil čoln skopicema poln, Jurč.; — prim. kopica.
skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
skoporìt, -ríta, adj. = skop; Privoščila skoporita Komaj bo ti sok neslan, Preš.
skorȃčič, m. ein kleiner, aufbrausender Mensch, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ein muthwilliger Bube, Z.; — prim. skoračiti se.
skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
skóraj, adv. 1) bald; da bi le že skoraj prišel! — 2) skòraj, beinahe, fast; skoraj bi ga bil zadel; skoraj tako lep; skoraj da je mraz, fast könnte man sagen, es sei kalt, jvzhŠt.; "skoraj" še ni zajca ulovil, "komaj" ga je pa, Npreg.
skórčevka, f. 1) das Weibchen des Stares, Jan.; — prim. 2. skorec.

8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA