Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (9.097-9.196)

  1. síkniti, sı̑knem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen ( intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  2. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
  3. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
  4. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  5. sı̑ljenəc, -nca, m. der Zwängling, Levst. (Pril.).
  6. sı̑łna, f. die Almosenbüchse, Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. silen 1).
  7. 1. sı̑łnica, f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); ( prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.- C.; — das Frühbeet, DZ.
  8. síłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig.; — die Heftigkeit; — die Zudringlichkeit; — die Dringlichkeit; — gewaltige Größe u. s. w.; — prim. silen.
  9. simpātičən, -čna, adj. prikupljiv, sympathisch, nk.; = sočuten: simpatično živčje, Lampe (D.).
  10. síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot- Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
  11. sínjast, adj. bläulich: s. biti, prihajati, blauen, Cig.
  12. 2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
  13. sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
  14. sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
  15. sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
  16. sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
  17. 2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
  18. sírkov, adj. 1) von der Moorhirse; — 2) = koruzen, Jan., KrGora, Prim.
  19. 2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
  20. sı̑sək, -ska, m. 1) = sesec, die Brustwarze, Jan.; — 2) die Kinderdutte, Cig.; — 3) das Mundstück der Tabakpfeife, Vrt.; — prim. sesek.
  21. sı̑tar, -rja, m. der Siebmacher, Mur., Cig.; sitar pripravlja site, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  22. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
  23. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
  24. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
  25. sı̑vkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).
  26. sivóta, f. = sivost, Cig.; — der Dämmerschein, Šol.; ( prim. siviti se).
  27. sívrščina, f. Eisblumen: s. gre na okna, Polj.; — prim. siver.
  28. sížən, -žna, adj. schwerathmig, Cig., Rib.- Mik.; — prim. siga.
  29. skȃka, f. das Schachspiel, Jsvkr.- Valj. (Rad); — prim. it. scacchi.
  30. skakáč, m. 1) der Springer, Cig., Jan.; skakači, die Springer, eine Secte des 16. Jahrhundertes, Pjk. (Črt. 23.); — 2) egipetski s., die ägyptische Springmaus (dipus aegyptius), Erj. (Ž.); — (hrost) s., der Springkäfer, Cig.; — 3) = konjič pri šahu, LjZv.
  31. skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.- Baud.; ( prim. skakelj).
  32. skakáłən, -łna, adj. zum Springen dienend; skakȃłna palica, der Springstock, (damit über einen Graben zu springen), V.-Cig.; skakalna deska, das Sprungbrett, Telov.
  33. skákalica, f. 1) das Gespringe, Cig.; — 2) der Schnellkäfer (elater sp.), (skakálica) Trebuša (Tolm.)- Erj. (Torb.).
  34. skakalı̑n, m. der Springer, der Springinsfeld, Cig.
  35. skakalíšče, n. der Springort, der Springplatz, Cig.; — der Einsprung, die Einsprungstelle bei einem Thiergarten, Cig.
  36. skakálọ, n. 1) = skakalna deska, das Sprungbrett, Jan.; — 2) der Hüpfer, der Springer (zaničljivo), Cig.
  37. skákanje, n. das Springen.
  38. skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.
  39. skakàv, -áva, adj. springlustig, Jan.; skakave bolhe, Levst. (Zb. sp.).
  40. skakȃvəc, -vca, m. 1) der Springer, der Voltigeur, Jan.; — 2) skakavci, vrsta žuželk: Springer (saltatoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.); die Heuschrecke, Notr.- Z., Valj. (Rad); — 3) ein kleiner Wasserfall, Cig., Jan., Cig. (T.), M., Polj.; die Cascade, Jes.
  41. skakȃvka, f. 1) die Springerin; — 2) eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  42. skakȃvski, adj. Springer-: skakavska palica, skakavski kol, die Springstange, Cig.
  43. skakȃvstvọ, n. die Springkunst, Cig.
  44. skȃkavt, m. der Springer, Cig., Jan.
  45. skȃkcati, -am, vb. impf. springen (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  46. skakǫ̑v, m. na s. (im Galopp) gnati, ogr.- Mik. (V. Gr. II. 230.); — prim. skakoma.
  47. skakúlja, f. die Springerin, Cig.
  48. skakȗn, m. = skakač, die Springmaus (dipus), Erj. (Z.).
  49. skakútalọ, n. der Springling, Cig.
  50. skakútati, -am, vb. impf. hüpfen, Prip.- Mik.
  51. skȃłba, f. eine grubenartige Vertiefung in einem Felsen, wo sich Wasser ansammelt, SKr.; (škalba) Rib., BlKr.- M.; = globel, v katero se nabira voda (tudi: škalba), Lašče- Erj. (Torb.); ein Bassin: perilna s., das Waschbassin, Levst. (Pril.); — prim. stsl. skalva, stvn. scala, Schale, Mik. (Et.).
  52. 1. skȃpljati, -am, vb. impf. ad skopiti; entmannen, castrieren, schneiden, Cig., Notr.; — skaplja se tudi fižolovo stročje, predno se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  53. skȃt, m. der Rochen, Cig. (T.); električni mramorasti s., der marmorierte Zitterrochen (torpedo marmorata), Erj. (Ž.); — prim. rus. skatь, srlat. squatus, Mik. (Et.).
  54. skȃvəc, -vca, m. der Tresterwein, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — prim. ben.-it. vin scavèzzo = vin adacquato, Štrek. (Arch.).
  55. skázati, -žem, vb. pf. 1) aufweisen, vorweisen: izpričevalo s., Cig.; — 2) vorstellen, Cig.; s. koga komu, Levst. (Močv.); — prim. izkazati.
  56. skədə̀nj, -dnjà, m. die Scheune, die Scheuer; der Dreschboden, die Tenne, Mur., Cig.; — tudi: skə̀dənj, Štrek.; — prim. skegenj, škegen, stvn. scugin, scugina, Scheune, Mik. (Et.).
  57. skę̑le, f. pl. das hölzerne Sattelgestell, Z., Rib.- Mik.; — prim. srlat. scala, Stufe, Mik. (Et.).
  58. skę́nčati, -ím, vb. impf. winseln, Levst. (Rok.); — prim. skečati, skekati.
  59. skę́piti, -im, vb. pf. ballen, Cig.; — prim. kepa.
  60. skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
  61. skíniti, -kı̑nem, vb. pf. einsinken ( z. B. vom überreifen Getreide), Cig.; ajda je od mraza skinila, Z.; — nam. skimniti; prim. kimati.
  62. skísniti, -kı̑snem, vb. pf. = skisati se, Mur.; ( nam. vzk-; prim. stsl. vъskysnąti, hs. uskisnuti).
  63. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
  64. 2. sklȃdanje, n. das Zusammenlegen; das Aufschichten; s. zemljišč, die Zusammenlegung der Grundstücke, DZkr.; — das Zusammenfügen; s. rekov, die Satzfügung, Cig. (T.); — das Componieren, nk., itd. prim. 2. skladati.
  65. skládən, -dna, adj. 1) synthetisch, Cig. (T.); — 2) durch Beiträge bewirkt: sklȃdne gosti, das Picknick, Cig.; — Concurrenz-, Nov.; skladni okraj, der Concurrenzbezirk, Levst. (Cest.); skladna cesta, die Concurrenzstraße, Levst. (Cest.), Nov.; skladna združba, der Concurrenzverband, Levst. (Pril.); — 3) zusammenlegbar: skladna miza, der Klapptisch, Cig.; skladna postelja, die Bettbank, der Bettkasten, Cig.; — skladni koledar, der Blockkalender, nk.; — skladni del, der Bestandtheil, Cig.; — vereinbar, Mur., Cig.; — verträglich (congruens), ( phil.), Cig. (T.); — 4) übereinstimmend, harmonisch, einklängig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skladno ubran, harmonisch gestimmt, nk.; congruent ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — zusammenhängend, Jan. (H.); — 5) schichtig, Cig.; — 6) Niederlags-, Jan.
  66. skládnost, f. 1) die Concurrenz: v skladnosti biti, mitconcurrieren, potegniti v skladnost, zur Concurrenz heranziehen, Levst. (Pril.); — 2) die Übereinstimmung, die Harmonie, die Concordanz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; die Congruenz ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; — der Accord (von Farben), Cig. (T.).
  67. sklečíca, f. brennender Schmerz, C.; — prim. skleti.
  68. sklečína, f. brennender Schmerz (besonders bei Wunden), C.; — prim. skleti.
  69. 1. sklèn, sklę́na, m. 1) die Verbindung, das Band ( fig.): prirojeni sklen deteta z materjo, Vod. (Bab.); die Vereinigung: Da sebi prisega Svet vekoma sklen, Vod. (Pes.); — 2) der Paragraph, ogr.- Valj. (Rad); — (iz skleniti napačno narejeno).
  70. sklę́ncniti, sklę̑ncnem, vb. pf. hinkend treten, C.; — prim. sklecniti, sklekniti.
  71. skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
  72. sklepánəc, -nca, m. 1) metallener Gürtel der Frauen, Valv.- Cig., M., Rut. (Zg. Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = sklepač, Cig.
  73. sklẹ́panje, n. das Zusammenschließen; — das Schließen; — das Beschließen, itd. prim. 3. sklepati.
  74. sklìc, -klíca, m. die Zusammenberufung, die Convocation, Cig., Jan., DZ.; s. na vojsko, das Kriegsaufgebot, Cig. (T.); s. vojske v orožje, s. vojaški, die Mobilisierung, Levst. (Nauk, Pril.).
  75. sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., ob Pesnici ( vzhŠt.)- Nov.; — prim. skolke (?).
  76. sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
  77. 3. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. emporrichten, aufrichten, Cig.; visoko svojo postavo je sklonil s stola, Jurč.; — s. se, sich in die Höhe richten, sich aufrichten; po koncu se s., Jurč.; pripognil se je in se zopet sklonil, jvzhŠt.; — ( nam. vzk-).
  78. sklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. zusammenfügen, Habd.- Mik., Cig. (T.), vzhŠt.- C.; roke s., die Hände falten, C., Zora; — vereinigen, Guts.- Cig., C.; — s. se, sich zu einem Bunde vereinigen, sich verbinden, Guts.- Cig.; — s. se, zusammenpassen, Prip.- Mik.
  79. sklȗt, m. etwas Ekelhaftes, Abscheuliches: der Schmutz, das Ungeziefer, C.; ein abscheulicher Mensch (psovka), C.; — prim. skut.
  80. sklúta, f. ein abscheuliches Weib (psovka), C.; — prim. skuta.
  81. sklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.; — prim. skuten.
  82. sklútiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, beschmutzen, C.; — 2) s. se česa, vor einer Sache Ekel empfinden, C.; — ptič se skluti, der Vogel meidet das Nest, C.: — prim. skutiti.
  83. skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
  84. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
  85. skóčirep, m. der Springschwanz (podura), Erj. (Z.).
  86. skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
  87. skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
  88. skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
  89. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
  90. skǫ́kavica, f. pijača, ki jo dajo voznikom, kadar pripeljejo vino in je (skokaje?) zlože, BlKr.
  91. skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.
  92. skokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. hüpfen, springen: potoček skokota črez kamenati strmec, SlN.
  93. skónca, adv. = s konca, am Ende, Z.; beim Eingange ( z. B. der Stadt), Cig.; — endlich, zum Beschlusse, Cig.; — prim. konec.
  94. skónčən, -čna, adj. am Ende befindlich: skončna hiša, das Eckhaus, Cig.; — prim. skonec.
  95. skončníca, f. 1) das Endbrett ( z. B. an einer Kiste), Cig.; — skončnik, Levst. (Beč.), Polj.; s. pri zglavju, das Kopfbrett (am Bette), Cig.; — 2) skǫ̑nčnica = vrbova piščalka, Polj.
  96. 1. skòp, skópa, m. der Geier, C.; — prim. 4. skopec.
  97. skǫ̑p, skǫ́pa, adj. geizig; skop človek; sreča je besedi skopa, Jurč.; — karg; skopa mera; knapp; skopo jim je hodilo, Krelj; ob svojih skopih močeh, mit seinen beschränkten Mitteln, Levst. (Pril.).
  98. skopı̑cema, adv. gehäuft: zdajci je bil čoln skopicema poln, Jurč.; — prim. kopica.
  99. skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
  100. skoporìt, -ríta, adj. = skop; Privoščila skoporita Komaj bo ti sok neslan, Preš.

   8.597 8.697 8.797 8.897 8.997 9.097 9.197 9.297 9.397 9.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA