pri (901-1.000)

901. prilę̑ntati, -am, vb. pf. 1) landen, Mur.- Cig.; — 2) rudernd anlangen, Z.
902. prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster ( z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
903. prilẹpáča, f. die Pechnelke (lychnis viscaria), Jan. (H.).
904. prilẹpčáti, -ȃm, vb. pf. kleben machen, ankleben, C.
905. prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče- Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)- Erj. (Torb.); ( die Klebeauster, Cig.).
906. prilẹ̑pica, f. das Anhängsel, C.
907. prilẹpíti, -ím, vb. pf. ankleben, Cig., Jan., C., nk.; p. svečico, Krelj; moje kosti so k mojemu mesu prilepljene, Dalm.; ribica se prilepi k barki, Kast.; p. se, sich ankleben, Cig.; jezik se je k nebu prilepil, C.; — prilepljen, angebaut, Levst. (Pril.); — duša se prilepi (klammert sich) na posvetno, Kast.; — p. se h komu, sich an jemanden hängen, Cig.
908. prilẹpljáłən, -łna, adj. anklebend: prilepljalni jeziki, anleimende (agglutinierende) Sprachen, Jes.
909. prilẹ́pljati, -am, vb. impf. ad prilepiti, Cig., nk.
910. prilẹpljénje, n. das Ankleben.
911. prilẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = prilepljati, (-povati) Cig., Jan., Trub.- Let.
912. prilẹpljìv, -íva, adj. klebrig, Cig.
913. prilẹpljívost, f. 1) die Klebrigkeit, Cig.; — 2) die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
914. prilẹ́pniti, -lẹ̑pnem, vb. pf. = prilepiti, Z., C., Burg. (Rok.); — p. se česa: jezik se neba prilepne, C.
915. prilẹ́pnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.).
916. prilẹ̑sje, n. die Gegend am Walde, Valj. (Rad).
917. priləskətáti se, -ətȃm se, -áčem (-ę́čem) se, vb. pf. schimmernd kommen oder gelangen, Cig.
918. prilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. herangekrochen kommen; kača je prilezla izpod skale; — langsam herbeikommen; komaj je starček prilezel do doma.
919. prilèt, -lę́ta, m. das Anfliegen, der Anflug, der Zuflug, Cig., Jan.
920. prilẹ́tati, -lẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad prileteti, Cig., Jan.
921. priletávati, -am, vb. impf. = priletovati.
922. prilẹ́tən, -tna, adj. bejahrt; p. mož.
923. priletẹ́ti, -ím, vb. pf. herangeflogen kommen; lastovke so nazaj priletele; sekira je v steno priletela, die Axt fuhr an die Wand an, Cig.; — angerannt, angeschossen kommen; p. kakor strela, kakor puščica, Cig.
924. priletẹ́vati, -am, vb. impf. ad prileteti, Jan.
925. prilẹ́tnost, f. die Bejahrtheit.
926. priletováti, -ȗjem, vb. impf. ad prileteti.
927. prilę̑ža, f. das Concubinat, Cig.
928. prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
929. prilę̑žnica, f. das Kebsweib, die Concubine, Cig., Jan.
930. prilę̑žnik, m. der Kebsmann, Cig., Jan.
931. prilę̑žništvọ, n. das Concubinat, Jan. (H.).
932. prilę́žnost, f. die Angemessenheit, C.; die Bequemlichkeit, Cig., Jan.; telesna p., Cv.
933. priležúlja, f. = priležnica, Cig., C.
934. prilı̑cema, adv. prav p., ganz und gar: prav prilicema ni za nič ta jestvina, Gor.
935. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
936. priličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad priličiti, Cig.
937. príličica, f. dem. prilika, Ravn.- Valj. (Rad).
938. prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
939. prilı̑čje, n. 1) die Proportion, Jan., Cig. (T.); — 2) die Schicklichkeit, der Anstand, Cig. (T.), SlN.
940. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
941. prilíjati, -am, vb. impf. = prilivati, Mur., Cig.
942. prilik, m. der Breithammer, V.-Cig.
943. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
944. prilı̑kati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.
945. prilikovȃnje, n. die Assimilation, Jan. (H.).
946. prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).
947. prilı̑mati, -am, vb. pf. = prikeliti, priklejiti, anleimen.
948. prílip, m. neka trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — prim. prilep.
949. prilípniti, -lı̑pnem, vb. pf. ankleben, Jan., Mik. (Et.); — p. se, sich anfügen, passen: tako se je prilipnilo ali prileglo, ko bi bilo pripahnjeno, Mik. (Et.).
950. prilı̑stək, -stka, m. das Nebenblatt, Cig. (T.), Tuš. (B.).
951. prilı̑tək, -tka, m. der Zuguss, Cig.
952. prilíti, -líjem, vb. pf. dazugießen; vode (k) vinu p.; rožici p., eine Blume begießen, Npes.-Schein.
953. prilı̑v, m. 1) der Zuguss, Cig.; — 2) die Flut (im Meere), Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); ( rus.).
954. prilívanje, n. das Dazugießen.
955. prilívati, -am, vb. impf. ad priliti; dazugießen.
956. prilı̑včək, -čka, m. = hlebček iz testa, kateremu so kaj posebnega prilili, Gor.
957. prilı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, der Zuguss, Cig., C.; — der Zusatz (bei Metallen), Cig.
958. prilı̑vka, f. der Dickfuß, der Triel (charadrius oedicnemus), V.-Cig., Frey. (F.).
959. prilízati se, -žem se, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig.; — prim. prilizniti se.
960. prilizàv, -áva, adj. schmeichlerisch, Dict., Trub., Dalm., Kast.
961. prilizávanje, n. = prilizovanje, kajk.- Valj. (Rad).
962. prilizávati se, -am se, vb. impf. = prilizovati se, Mur., jvzhŠt.
963. prilizȃvəc, -vca, m. der Schmeichler, Meg., Dalm., Trub., Kast., Volk.
964. prilizávost, f. schmeichlerisches Wesen, C.
965. prilizȃvski, adj. schmeichlerisch, C.
966. prilizȃvščina, f. die Schmeichelei, C.
967. prilı̑zək, -zka, m. die Schmeichelei, C.
968. prilizljìv, -íva, adj. gern schmeichelnd, schmeichlerisch.
969. prilízniti, -lı̑znem, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, durch Schmeichelei seine Gunst erwerben, Mur., Cig., Jan.; ta se zna p., jvzhŠt.; — priliznjen, schmeichlerisch: priliznjeno vedenje, priliznjen človek.
970. prilı̑znjenəc, -nca, m. der Schmeichler, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), jvzhŠt.
971. prilı̑znjenka, f. die Schmeichlerin, Cig., Jan.
972. prilı̑znjenost, f. schmeichlerisches Wesen, Cig., Jan.
973. prilizováłən, -łna, adj. schmeichlerisch, Schmeichel-, Cig., Jan.
974. prilizovȃnje, n. das Schmeicheln, die Schmeichelei(en).
975. prilizováti se, -ȗjem se, vb. impf. schmeicheln: p. se komu, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, ihm schmeicheln.
976. prilizovȃvəc, -vca, m. der Schmeichler.
977. prilizovȃvka, f. die Schmeichlerin.
978. prilizovȃvski, adj. schmeichlerisch.
979. prilizȗn, m. der Schmeichler ( zaničlj.), M., Cig. (T.); der Speichellecker, Cig.
980. priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.- M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.- M.; priljubljen, beliebt, nk.
981. priljúbljati, -am, vb. impf. ad priljubiti, Navr. (Spom.), nk.
982. priljúbljenəc, -nca, m. der Liebling, Navr. (Kop. sp.).
983. priljúbljenost, f. die Beliebtheit, nk.
984. priljubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = priljubljati, nk., (-bovati) Cig.; p. se ljudstvu, nach Popularität haschen, Cig. (T.).
985. priljubljìv, -íva, adj. einschmeichelnd, Jan. (H.).
986. priljúdən, -dna, adj. leutselig, menschenfreundlich.
987. priljúdnost, f. die Leutseligkeit; die Menschenfreundlichkeit.
988. príloč, f. = priroč, die Pflugsterze, ogr.- C.; — prim. preloč.
989. prilǫ́čiti, -im, vb. pf. zuordnen, beigesellen, Jan., C., Trub.; Matija je bil k apostolom priločen, Dalm.
990. prilòg, -lǫ́ga, m. 1) die Beilage, Cig.; — der Beitrag, M., Cig. (T.); p. za šolo, DZ.; mrtvaški prilogi v cerkvi, die Leichenopfergänge, Levst. (Nauk); prilogi k Prešernovemu životopisu, LjZv.; — 2) das Beiwort, das Adjectiv, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) der Vampyr, Notr., Bistrica- Levst. ( LjZv.); — tudi: prílog, Valj. (Rad).
991. prilǫ̑ga, f. die Beilage, Cig., Jan., nk.; — die Zulage, die Zubuße, BlKr.- M.; — das Randmuster, der Rahmen (der Schuster), V.-Cig.; — ein hinzugefügtes Stück: der Keil in den Schneidemühlen, um damit den Brettbaum zu befestigen, Cig.
992. prilòm, -lǫ́ma, m. der Anbruch, Z.; p. vršičkov (od snega), der Gipfelbruch der Bäume, Cig.
993. prilomȃst, f. das stürmische Andringen, der Einfall: po prilomasti madžarski, Navr. (Kop. sp.); p. Sasov, Let.
994. prilomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm herankommen, heranstürmen; v hišo p., mit der Thüre ins Haus fallen, Cig.
995. prilǫ̑mək, -mka, m. der Anbruch, Jan. (H.).
996. prilómiti, -lǫ́mim, vb. pf. 1) verbrechen (= vorne etwas abbrechen): p. šibo, Cig.; anbrechen, Jan. (H.); — 2) p. v hišo, mit der Thüre ins Haus fallen, Cig.
997. prilončáriti, -ȃrim, vb. pf. als Hafner erwerben, Jan. (H.).
998. prilovíti, -ím, vb. pf. fangend, jagend kommen oder gelangen.
999. priložȃj, m. = deležnik 2), das Particip, Cig., Jan., C.
1000. prilọ̑žək, -žka, m. die Beilage, die Beigabe, Cig., Jan., C.; die Zulage (zu einer Besoldung u. dgl.), Mur., Cig.; — der Beitrag, C.

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani