Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (8.997-9.096)

  1. sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.- Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — ( pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz ( z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
  2. sadíti, -ím, vb. impf. pflanzen, setzen; peške, koščice, krompir, salato, trsne ključe, drevesca s.; govori, kakor da bi rožice sadil, er spricht schön; — ( pren.) dvojbo komu s. v srce, Jurč.
  3. sȃg, m. der Teppich, Vrt., Žnid., kajk.- Mik.; — tudi: hs.; prim. lat. sagum (?), Mik. (Et.).
  4. sagljáti, -ȃm, vb. impf. Leute ausrichten, Trst. (Let.); — prim. segljati?
  5. sáhati, -am, vb. impf. heftig u. schnell athmen, Gor.; ( nam. sagati? prim. sagastiti).
  6. sájavka, f. eine Kinderkrankheit, C.; — prim. sajavec 3).
  7. sàk, sáka, m. das Fischernetz, der Hamen, um Fische oder Krebse zu fangen; — prim. lat. saccus, der Sack, Mik. (Et.).
  8. salamọ́rja, f. = razsol, die Salzlake, Gor.; — prim. slanamurja.
  9. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  10. samčè, -ę́ta, m. ein lediger Bursche, C.; ein älterer, lediger Mann, C.; V samoti se stara, Prileten samče, Preš.
  11. sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
  12. sámka, f. 1) ein alleinstehendes Frauenzimmer, Npes.- M.; die Unverheiratete: Varuj, varuj, da priletna Samka se ne boš jokala, Preš.; — 2) das Weibchen (von Thieren), Valj. (Rad).
  13. samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.
  14. samočȃst, f. das Eigenlob: ne samoprid ne samočast, Ravn.
  15. samolástən, -stna, adj. selbstständig, Cig. (T.); samolastna načela, Nov.; samolastna misel, die Eigenansicht, Cig.; — eigenmächtig, Cig., Zora; — prim. samovlasten.
  16. samolẹ̑zga, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Nov.- C., Medv. (Rok.), Notr.- Burg. (Rok.); — prim. zimolez.
  17. samonı̑čje, n. coll. Preiselbeeren, M.; — prim. samonica.
  18. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
  19. samoprávən, -vna, adj. privilegiert, Jan.
  20. samopravíca, f. das Privilegium, Jan., DZ., SlN.- C.
  21. samopravíčən, -čna, adj. privilegiert, Naprej- C.
  22. samọ̑st, f. die Isoliertheit, Cig.; — po sámosti, einzeln: po samosti sem se uže z marsikaterim premetaval, nobeden me sam ni še užugal, LjZv.; po samosti ali po dva, Jurč.; jeli so po samosti prihajati, SlN.
  23. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
  24. samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
  25. samotę́čən, -čna, adj. s. je sadni sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo, Gor.
  26. samovlástən, -stna, adj. eigenberechtigt, Cig., Levst. (Pril.), DZ.; ( stsl.); — eigenmächtig, selbständig, unabhängig, Cig., C.; samovlastna država, ein unabhängiger Staat, Jes.
  27. samovrátən, -tna, adj. eigensinnig, trotzig, C.; — prim. trdovraten.
  28. sámsov, m. der Bullenbeißer, Erj. (Ž.); — prim. samosov.
  29. samúriti se, -ȗrim se, vb. impf. finster, trotzig blicken, C.; — prim. somoriti se.
  30. sanı̑, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.- C.
  31. saník, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Svet. (Rok.); (senjík, BlKr.); — prim. sanjenik.
  32. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
  33. sánjəm, sánjma, m. der Jahrmarkt; na žegnanja in sanjme ("sanme") hoditi, Krelj; — prim. sajem, senjem, semenj.
  34. sápica, f. dem. sapa; das Lüftchen; prijetna sapica pihlja.
  35. sapǫ̑n, m. eine Art Haue, Kras, Ip., Tolm.; — prim. it. zappone, die Spitzhaue.
  36. sarı̑, f. pl. = sare, Mur.; — prim. sara.
  37. 2. sàs, sása, m. die Zitze, Štrek.; — prim. sesati.
  38. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
  39. savornja, f. der Ballast, Jan., DZ.; — hs.; prim. bolg. savura iz ngr. σαβούρα, Mik. (Et.).
  40. scȃnej, m. eine Art Frosch, C.; — prim. poščaglja.
  41. scēna, f. prizor, die Scene.
  42. scenerı̑ja, f. prizorišče, die Scenerie, Cig. (T.).
  43. scēničən, -čna, adj. prizoren, scenisch, Cig. (T.).
  44. sè, pron. sich; prim. sebe.
  45. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
  46. sebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, die Trennung, Levst. (Pril.).
  47. sə̀č, səča, m. der Harn, Habd.- Mik., Erj. (Som.); slano je kakor seč, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. sač.
  48. sədàj, adv. = zdaj, jetzt; po sedaj, künftighin, DZ., Levst. (Cest., Pril.); — (pri starejših pisateljih: "sadaj"; seda [səda], Cirk.- Baud.).
  49. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  50. sę́dəmstọ, num. = sedem sto, siebenhundert; — prim. sto in izvedenke.
  51. sẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu sitzen pflegen, Jan., nk.; — pozno v noč s. pri bukvah, Erj. (Izb. sp.).
  52. sẹ̑dež, m. 1) das Sitzen, Levst. (Rok.); — die Arreststrafe: prisojeno mu je bilo tri mesece sedeža, Levst. ( LjZv.); — 2) der Sitz; prvi, sprednji sedeži; — redkeje: sẹdèž, -dę́ža, Valj. (Rad), Levst. ( LjZv.).
  53. sédlọ, n. der Sattel; turško s., der Türkensattel; postransko s., der Weibersattel, Cig.; tovorno s., der Saumsattel, Meg.; pristoji mu, kakor prasici sedlo; — der Bergsattel, die Einsattelung, Jan., Cig. (T.), Jes.
  54. sedmę̑r, num. siebenerlei; lep sedmer trak je mavrica, Ravn.; — prim. četver.
  55. 1. sẹ́dnast, adj. wund vom Druck oder vom Aufliegen, Cig., M., Levst. (Zb. sp.); — prim. sedno.
  56. 2. sẹ̑dnast, adj. grau, Met.; — prim. sed ( adj.).
  57. səgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad segreti; erwärmen; s. se, sich wärmen: Tam pri ognju se segrevam, Danj. (Posv. p.).
  58. 2. sẹ̑ja, f. 1) das Säen, Prip.- Mik.; za sejo, für die Saat, Blc.-C.; — 2) = sejača, Dol.- M.
  59. sę̑klja, f. = 2. sekulja, der Grasfrosch (rana temporaria), C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); nam. saklja; prim. sač.
  60. sekrę̑t, m. die Retirade; — prim. nem. das Secret, ein geheimes Gemach; iz lat.
  61. 2. sę̑kulja, f. der Grasfrosch (rana temporaria), Erj. (Ž.); — prim. seklja.
  62. sekundānt, m. tovariš pri dvoboju, der Secundant.
  63. sə̀ł, slà, m. 1) der Sendbote, der Bote, Meg., Mur., Cig., Jan.; sle poslati, Dalm.; angel ali s., Trub.; Joanezovi sli, Trub.; božji s., Krelj; brzi, hitri sli, Eilboten, Dalm.; s. ali legat, Skal.- Let.; razposlati posebne sle, Levst. (Nauk); Kje si tisti hitri sel, Ki si bil po me prišel? Npes.-K.; — 2) smrtni s., der Todtenkäfer (blaps mortisaga), Erj. (Ž.).
  64. selíłən, -łna, adj. Übersiedelungs-: selı̑łne pristojbine, DZ.
  65. 2. seljȃnka, f. die Silge (selinum), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. lat. selinum (?).
  66. sẹ̑lje, n. coll. die Saatfrüchte, das Getreide, C., Mik., vzhŠt.; — prim. silje.
  67. sẹmeníšče, n. 1) die Samenschule, die Samenculturstation, Cig., Nov., SlN.; — 2) das Seminar, besonders das Priesterseminar, Cig., Jan., nk.
  68. senagółtən, -tna, adj., Mur., Jap. (Prid., Sv. p.), Gor.; (snag-) Rog.- Valj. (Rad); menda nam. samogolten.
  69. sẹ́nast, adj. = sednast, Jan., Levst. ( LjZv.); — prim. 1. sena.
  70. sẹ́nčiti, sẹ̑nčim, vb. impf. 1) beschatten, überschatten, Mur., Cig., Jan.; — 2) = s. se: Abraham je senčil pod drevesom pri vratih, Ravn.; — 3) s. se, den Schatten genießen, im Schatten ruhen, Cig., Jan.; ptice se senčijo, Slom.- C.
  71. 1. sẹníca, f. die Heuscheuer, der Heuboden, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Levst. (Pril.), Nov., Svet. (Rok.), Kr.; vrabci so na senici izpod slame čivkali, Jurč.
  72. sənjə̀m, -njmà, m. 1) der Markt, der Jahrmarkt; živinski s., der Viehmarkt; veliki s., die Messe, Cig. (T.); na s. iti; tudi: iti v s., Levst. (Rok.); na senjmu kupiti; komu kaj senjma kupiti, prinesti, einem etwas auf dem Markte kaufen, vom Markte als Geschenk mitbringen; — 2) das Kirchweihfest, Gor.; — ( nav. semənj, smənj; tudi: sejəm, sajəm); "sinym", Meg.; na tvoje "synme", Dalm.; — prim. stsl. sъnьmъ, Versammlung.
  73. sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Kamnik ( Gor.).
  74. sẹnopìs, -písa, m. der Schattenriss, die Silhouette, Cig. (T.); — prim. stsl. sênь = senca.
  75. sensualīst, m. privrženik sensualizma, der Sensualist, Lampe (D.).
  76. sèp, sépa, sepȗ, m. der Schlag in Weingärten, der Rain zwischen und über den Weingartparcellen, Mur., Danj.- Valj. (Rad), Nov.; bes. der jährlich aufzuschüttende erhöhte Rand oberhalb eines Weingartens, C., Zora, vzhŠt.; prim. suti, spem.
  77. sę̑rəc, -rca, m. 1) der Greis, Mur., Jan., Slom., vzhŠt.; — 2) der Schimmel, vzhŠt.; der Eisenschimmel, Jan., Mik.; — der Rothschimmel, V.-Cig.; — 3) = žveplo, der Schwefel, Jan., Šol.; ( prim. stsl. sêra).
  78. serížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. lästig sein, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. seriga 2).
  79. 2. sę̑rka, f. das Weibchen vom Bartgeier, C.; — prim. ser.
  80. səsə̀c, -scà, m. die Zitze, die fleischige Erhöhung der weiblichen Brust; tele ne prime sesca; tele od sesca, das noch saugende Kalb, Lašče- Levst. (Rok.); žrebec pri sescu, das Saugfohlen, DZ.; od sesca dejati = odstaviti, Dict.; — tele prvega sesca, das erste Kalb einer Kuh, Ig (Dol.), Notr.
  81. sesljáč, m. kdor seslja: S krpezico po sesljaču! Levst. (Zb. sp.); — prim. 1. sesljati.
  82. səstàv, -stáva, m. 1) die Synthese ( phil.) Cig. (T.); — 2) die Structur, das Gefüge, h. t.- Cig. (T.); — 3) das System, Jan. (H.); — prim. sostav.
  83. səstávən, -vna, adj. 1) zusammensetzend, synthetisch, Jan., Cig. (T.); sestavna enačba, synthetische Gleichung, Cig. (T.); — sestȃvni del, der Bestandtheil, Cig., DZ., nk.; — 2) systematisch, nk.; sestavno, t. j. sistematično pisati, Zv.; ( prim. sostaven).
  84. səstavoslǫ̑vje, n. die Systematik, Jan. (H.); ( prim. sost-).
  85. sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
  86. sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.- Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
  87. sežȃj, m. 1) die Griffweite, Jan. (H.); — die Tragweite ( fig.), Cig., Jan.; pripoznali so veliki sežaj železnocestnih koncesij, Pavl.; — der Bereich: s. kakega zavoda, DZ.; — 2) = seženj 1), die Klafter, Habd.- Mik., C.
  88. səžáliti se, -žali se, vb. pf. sežali se mi, ich werde traurig, ("zežali") Prip.- Mik.
  89. sfížiti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.; — prim. figa.
  90. 1. shóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) = pohoditi, zusammentreten, M., C.; — shojena pot, abgetretener Weg, Cig.; tod je že shojeno, jvzhŠt.; — 2) durch Gehen abnützen: s. črevlje, Cig., Jan.; — 3) s. se, sich müde gehen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; preveč sem se shodil, Mur.; shojen, vom Gehen ermüdet, Cig.; spehan in shojen, Jurč.; — prim. izhoditi.
  91. shrániti, -im, vb. pf. aufbewahren; shrani denar, da ga ne izgubiš! shranit dati kaj, etwas in Verwahrung geben; s. kaj pri kom; — deponieren; — truplo s., eine Leiche beisetzen, Cig., ogr.- M.
  92. shudnẹ́ti, -ím, vb. pf. verderben ( intr.) (o sadju, maslu), C.; — ( nam. -dniti?); prim. shudeti 2).
  93. sicè, adv. = sicer, Mur., Mik., Krelj, Trub.; ("secej", Prisege iz 17. stol.- Let.).
  94. sicèr, adv. 1) sonst, andernfalls; plačaj, sicer bo druga, Mur.; anders: ako sicer hočemo zveličani biti, Krelj; — übrigens, im übrigen; sicer te pa nihče ne sili; — 2) zwar: dal bi mu sicer, pa mu ne upam; on je sicer priden, pa kaj pomaga, ker nima dobre glave.
  95. síčati, -ím, vb. impf. zischen; kača siči, Cig.; sausen: burja siči, Z.; sever siči, Danj. (Posv. p.); — sausend fliegen, C.; — zischend spritzen oder sprudeln, C., Z.
  96. sigúrnost, f. die Sicherheit, nk.; — prim. siguren.
  97. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
  98. sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; ( prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; ( prim. sikav).
  99. síkanje, n. 1) das Zischen; — 2) das Spritzen.
  100. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.- Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.

   8.497 8.597 8.697 8.797 8.897 8.997 9.097 9.197 9.297 9.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA