Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (8.897-8.996)

rkə̀lj, rkljà, m. = hlod, posebno smrekov, kolikršen se daje na žago, Dol.- Erj. (Torb.); — übhpt. der noch runde entästete Baumstamm, Dol.; drvarji so spuščali po drči rklje, LjZv.; ŕkəlj, Savinska dol.; — prim. avstr.-nem. rigel, sagrigel = Sägeklotz, Levst. (Rok.).
3. rob, m. der Räuber, ogr.- Mik. (Et.); — prim. nem. rauben.
rǫ́ba, f. die Ware; volnena, suknena r., lesena r.; suha r., to so izdelki od lesa, ki jih Ribničanje prodajajo po svetu; cinjasta roba, glasurierte Töpferware, Lašče- Levst. (Rok.); — ti grda roba ti! du abscheuliches Ding! Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. roba, Ware, Sache.
robáč, m. 1) = krojač, Jarn., Mur., Bas.; — 2) das Tuch: das Handtuch, Jarn., Kor.- Mur.; das Halstuch, das Schnupftuch, V.-Cig.; — 3) = robača 2), Polj.; — 4) der Kantapfel, der Calville, Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
robáča, f. 1) das Hemd, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Prip.- Mik., Dol.; rǫ́bača, vzhŠt., BlKr.; bes. ein grobes Hemd, Met.; — 2) die vierzeilige Gerste, Z.; — 3) die Kantbirne, Cig.
robȃd, f. coll. = rbad, zelene lupine orehove, C.; — prim. robčevina.
robatı̑n, m. trdo usnje pri črevlju iznad pete: robatin se je pošepil, zvrnil, Solkan- Erj. (Torb.).
robída, f. der Brombeerstrauch (rubus fruticosus); — prim. lat. rubus, Mik. (Et.).
2. robíti, -ím, vb. impf. plündern, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; varaše (mesta) r., druge r., kajk.- Valj. (Rad); — rauben, Guts.; — prim. rubiti, 3. rob.
robjè, n. 1) die Leibwäsche, Jan., C., Prip.- Mik., DZ., Navr. (Let.); (rubjè), kajk.- Valj. (Rad); — 2) = gore, skale, (rǫ̑bje) Rez.- Baud.
rǫ̑bkanje, n. 1) das Schälen; — 2) die grünen Nussschalen, pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.).
rǫ̑bkati, -am, vb. impf. 1) von der äußern Schale befreien, schälen, M.; orehe r., Cig., C., Pri Fari ( Notr.)- Štrek. (LjZv.), Polj.; lešnike r., Cig., Polj.; — entkörnen (rebeln): turščico r., C., Svet. (Rok.), Tuhinj ( Gor.)- Štrek. (LjZv.); — abkratzen: zid r., C.; — 2) r. se, streiten, raufen, Gor.
rǫ́ča, f. 1) die Handhabe, der Henkel, Mur., Cig., Met., Mik., BlKr.; cehta z dvema ročama, Dict.; der Griff: sabljo za ročo prijeti, Jurč.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — 2) die Handlehne, Cig., Jan.; lekat svoj na ročo njenega stola naslanjaje, Jurč.; — das Geländer, Cig., Jan.; ( z. B. vor dem Presbyterium), Rib.; die Barrière, Levst. (Cest.); — 3) die Pflugwiede, Dol.; — 4) das Tragband, Z.; — roče, die Hosenträger, Z.
2. rǫ́čən, -čna, adj. 1) Hand-; rǫ̑čne kosti, die Handknochen; ročni koš, der Armkorb, Dol.- Cig.; ročno delo, die Handarbeit, Cig., Jan., nk.; — ročna zastava, das Faustpfand, Cig., DZ.; — 2) behend, hurtig, gewandt, Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; za vsako delo je ročen, vzhŠt.- C.; — ročno, behend, hurtig, schnell, Cig., Jan., C.; — sogleich, Gor., Št.; — 3) = priročen, handsam, Mur., Cig., Jan.
ročı̑n, m. deželski r., eine Sammlung der Landesprivilegien, die "Landshandvest", Rec.
rǫ́gati se, -am se, vb. impf. verhöhnen, verspotten: r. se komu, čemu, Dol.- Cig., Jan., Prip.- Mik., nk.
2. rǫ́gəlj, -glja, m. ein Schimpfwort für einen lang aufgeschossenen jungen Menschen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. Range (?).
rǫ̑gljež, m. ein großer, ungeschickter Mensch, Cig.; — prim. 2. rogelj.
rogljìv, -íva, adj. höhnisch, C.; r. priimek, ein Spottname, Zora.
rogovílica, f. dem. rogovila; ein kleiner Gabelast; ein kleines Gabelholz; — ein ähnliches Zeichen: r. nad črko, Navr. (Kop. sp.); — rogovilice vzdigniti = priseči, (šaljivo), Lašče- Levst. (Rok.); — rogovilice, die Fühlfäden, V.-Cig.
róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
rokȗn, m. die Handhacke, Št.- Mik.; — prim. ročun.
1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
romāntičən, -čna, adj. romantiki primeren, romantisch, Cig., Jan., nk.
rompljáti, -ȃm, vb. impf. rummeln, Cig.; — Geräusch machen, BlKr.; — prim. nem. rumpeln.
rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
rǫ́nica, f. neka hruška, C.; — prim. rona (?).
rǫ̑nzast, adj. r. vol = po hrbtu bel, sicer rdeč vol; prim. ronz.
rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
ropotȃvka, f. 1) die Poltrerin, Cig.; — 2) die Handklapper, Cig.; — 3) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
2. rósa, f. ime kravi, Mik.; — prim. ros, rus.
2. rosíca, f. die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — prim. rusica 2).
2. rósika, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. ros, rus.
rosı̑n, m. ime volu, Mik.; — prim. rusin.
rosomȃh, m. der Vielfraß (gulo borealis), Cig., Erj. (Ž.); — prim. polj. rosomak, rus. rosomaha, lat. rosomacus, Mik. (Et.).
rosopàs, -pása, m. das Fuchsschwanzgras (alopecurus sp.), Sv. Peter pri Gorici, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., Z., Medv. (Rok.).
rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; — prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
1. rǫ̑št, m. das Getümmel, C.; der Lärm, M.; — prim. roštati.
róta, f. der Schwur, der Eid, Habd., Jarn.- Mik., Jan.; prisežem s to mojo ( nam. svojo) roto, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
rǫ̑tba, f. der Schwur, der Eid, C.; obljubim s to mojo ( nam. svojo) rotbo, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
rotə̀n, -tnà, adj. schadhaft, krank: rotne noge, offene Füße, V.-Cig., Jan.; r. les, Z.; — prim. reten.
rotnína, f. ungesundes Obst, Cig.; — prim. roten.
rotnjȃva, f. die Wunde an einem Baume, Cig.; — prim. roten.
rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
rovína, f. die Hackfrüchte, vsak sadež, ki se okopava = okopavina, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
rǫ̑vštati, -am, vb. impf. rasseln, rumpeln, klirren, Cig., Jan.; — prim. roštati.
rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.
rǫ̑ž, m. die Blechmarke, Gor.; — prim. 1. roš, rovaš.
rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2. rǫ̑žən, -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; ( prim. režni, rženi cvet).
rǫ́ževka, f. der Rebenschoss, jvzhŠt.; — prim. rozga.
rožljáti, -ȃm, vb. impf. klirren, rasseln; sablje, verige rožljajo; s sabljami, z verigami r.; — prim. rožiti iz nem. rauschen (?).
rǫ́žnost, f. die Abscheulichkeit, die Schändlichkeit, C.; — prim. 4. rožen.
r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.- Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.
rtíče, f. pl. = kratke sani za rudo, Kor.; — = dvojne kratke sani pri enem vozilu, Gor.; — nam. rtiči?
rúbiti, -im, vb. impf. pfänden; r. koga; — r. živino; — prim. stvn. roub, slov. rop, Mik. (Et.).
rúča, f. der Zaunring, Savinska dol.; — prim. roča.
rúčiti, rȗčim, vb. pf. stoßen, C.; Kresnik z močnim čelom ruči v črnega bika, Npr.- Kres; — prim. rukniti.
rȗd, rúda, adj. roth, braun, C.; ruda kri, rothes Blut, Zora; — prim. hs. rud, röthlich.
rúda, f. 1) das Erz; železna r., das Eisenerz; rudo kopati, Erze bauen; — 2) die Erzgrube, Mur.; — der Steinbruch, Mur., C., Št. Peter pri Mariboru- Kres.
rudnják, m. das Deichselpferd, Cig.; — prim. rudo.
rufijȃn, m. der Kuppler, Dict., Mur., Cig., C.; — prim. bav. ruffian, it. ruffiano, Mik. (Et.).
rúha, f. 1) das Leintuch, bes. das Bettuch, Mur., Cig., Krelj, Vrt., kajk.- Valj. (Rad), Dol., vzhŠt.; — das Tischtuch, vzhŠt.; — 2) eine Art Heunetz aus Bast, Rib.- M.; — prim. rjuha.
rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
rúkalica, f. das Maßliebchen (bellis perennis), Fr.- C., Josch; — prim. avstr.-nem. das Ruckerl, C.
rȗklja, f. = rutica, die Raute, Štrek.; — prim. rukulja.
rúkulja, f. der Senfkohl (eruca sativa), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Doppelsame (diplotaxis), Breg ( Ist.)- Erj. (Torb.); — die Rauke (sisymbrium officinale), Z., Medv. (Rok.); — iz it., Štrek. (Arch.).
rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.- C., Koborid- Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.- Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
rȗndica, f. dem. runda, Prim.- Erj. (Torb.).
rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
1. rupáča, f. die Bergschlucht, C.; — das Loch, die Grube, vzhŠt.; — prim. 1. rupa.
2. rupáča, f. der Fels, Meg., ogr.- C.; — prim. lat. rupes, Mik. (Et.).
rȗs, m. = rus vol, Rib.- Mik., C.; — prim. irs, rs.
rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
3. rusa, f. der Bartweizen, vzhŠt.- C.; — prim. ruse.
rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
rȗslja, f. 1) eine Getreideart, dem Weizen ähnlich, Štrek.; ( prim. 3. rusa); — 2) neka riba v Krki, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
rȗš, m. die Zwergkiefer (pinus mughus), M., Z., C.; — prim. furl. russe = pinus mughus in pinus pumilio, Štrek. (Arch.).
3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. furl. russar = garati, kratzen.
rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
1. rúta, f. das Tuch, das Tüchel; bes. das Kopf- oder das Halstüchel; ruto na glavo dejati; ruto si privezati; — žimnata r., das Haartuch, das Beutelsieb (in den Mühlen), V.-Cig., Jan.
2. rúta, f. die Raute (ruta), Cig., Jan., M.; — prim. stvn. rūta, lat. ruta, Mik. (Et.).
rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
rzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. wiehern, (rzatati) Jan., Mik.; — prim. rəzətati.
1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
3. s-, nam. vz- (pred nemimi soglasniki), I. praep. (le kot del v prislovih): spet ( nam. vzpet); — II. praef. = vz-: stegniti, zbuditi, splezati na drevo.
2. sabljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gierig u. schnaufend fressen, C., Z., Dol.; — 2) hastig sprechen, schwätzen, Z., Ig (Dol.); — prim. sobotati.
sȃbra, f. = sodra 1), GBrda; — prim. it. sabbia, pesek (?).
sȃč, m. der Harn: slano je kakor sač, Blc.-C.; — pasji sač = štrkavec, Blc.-C.; — prim. sc-ati.
1. sȃčina, f. der Bodensatz, (sačna) Štrek.; — prim. sačiti.
sačíšče, n. der Ort, wo das Wasser durchschlägt, Cig., Blc.-C.; prim. sačiti.

8.397 8.497 8.597 8.697 8.797 8.897 8.997 9.097 9.197 9.297

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA