Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (8.801-8.900)

razštŕkati, -štȓkam, vb. pf. zerspritzen, versprengen, C.
raztelesovȃłnica, f. die Secierkammer, Levst. (Pril.).
raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
raztę́ti se, -támem se, vb. pf. zerrinnen, zergehen, Št.- C.; — prim. steti se.
raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).
raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
raztúliti, -im, vb. pf. auseinanderrollen, entrollen, C.; — prim. tul.
razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
razvalíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderwälzen; r. kup hlodja; — 2) zerstören, niederreißen; r. peč; r. mesto, Dalm.; razvalite ta tempelj! Trub.; razvaljen, zerstört, Jap. (Prid.); — r. se, zerfallen, über den Haufen fallen; peč se je razvalila; — 3) r. se, dick werden; razvaljen, dickleibig.
razvẹ́čiti, -im, vb. pf. den Boden herausnehmen: r. sod, C.; — prim. veka.
1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
razvẹ́dnost, f. die Möglichkeit sich zu orientieren: zaradi lažje razvednosti, zur leichteren Orientierung, Levst. (Pril.).
razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
razveseljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur., C., Levst. (Pril.).
razvìd, -vída, m. der Durchblick, Cig., Jan.; die Evidenz: imeti v razvidu, in Evidenz halten, Cig., Levst. (Pril.), DZ., Nov.
razvídnost, f. die Ersichtlichkeit, Jan., nk.; die Evidenz, Cig. (T.); v razvidnosti imeti, in Evidenz halten, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.); računsko-uradna r., buchhälterische Evidenzhaltung, Levst. (Pril.).
razvòd, -vǫ́da, m. die Commission (um etwas aufzunehmen), Jan., C.; — prim. navod.
razvȓstje, n. die Anordnung, Levst. (Pril.).
rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče- Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
realı̑st, m. prijatelj realizma, der Realist.
rę́bər, -bri, f. der Abhang eines Hügels oder Berges; na strmi rebri, Jurč.; tudi: rę̑bər, Valj. (Rad), Cv.; k rebri, bergauf, Jan., Levst. (Rok.); — prim. vreber, navkreber.
rebríka, f. = meprika, dobrika, vzhŠt.- C.
2. rę́brn, -brna, adj. steil: tod je zelo rebrno, Levst. (Rok.); — prim. reber.
rę̑brnje, f. pl. = voz, v katerem gnoj vozijo ( prim. rebrnik 3)), BlKr.
rę́brščica, f. neko jabolko, C.; prim. rebrnik 4).
rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.
rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
rédkəv, -kve, f. der Rettig (raphanus sativus); — divja r., der Hederich (raphanus raphanistrum), Josch; — prim. stvn. retih, ratih iz lat. "radicem", Mik. (Et.).
rẹ̑dkoma, adv. selten, Cig., Jan., C.; — prim. poredkoma.
rę̑dle, adj. indecl. frisch, wacker, Trub., Dalm., Krelj; (redlih, Dict.); — prim. bav. radle, nem. redlich, Mik. (Et.).
2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
3. rẹ́ja, f. = rejava, Z.; — prim. redek.
rę́jən, -jna, adj. Zucht-; Erziehungs-, Cig., Jan.; rę̑jni oče, der Nährvater, Cig.; rejna žena vseh duš cele fare, Jap. (Prid.).
reklāma, f. javno naznanjevanje in priporočanje, die Reclame.
reklamácija, f. pritožba, die Reclamation.
rekomandováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) priporočati, recommandieren, Jan.
rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.- Erj. (Torb.).
rekurīrati, -am, vb. pf. ( impf.) pritožiti se, recurrieren.
rekūrz, m. priziv, der Recurs.
rę́ma, f. 1) der Rahmen, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zettelrahmen, der Weberhaspel, V.-Cig., M., Z., Gor.; — prim. bav. rem f. der Rahmen, Štrek. (Arch.).
rę̑məlj, -mlja, (-məljna), m. ein viereckiger, nicht starker Holzpfosten; die Latte bei Umzäunungen; — prim. bav. rämling, der Holzpfosten, Levst. (Rok.).
remę́səl, -sla, m. das Geißblatt (lonicera caprifolium), (— prim. it. madreselva, das Geißblatt) Branica- Štrek. (LjZv.).
1. rẹ̑na, f. 1) der Milchnapf, Jan.; — 2) der Hafendeckel, Mur., Cig., Jan., Kr.; ali kupite eno reno — pokrivačo? Rib.- Levst. (Rok.); — 3) pl. rene, die Garnwinde, Cig.; — prim. nem. ( dial.): rein, reindel, ein vertieftes Gefäß, Levst. (Rok.).
rēnta, f. prihodek, dohodek, die Rente.
rę́palọ, n. = držalo pri ponvi, korcu, der Stiel, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
2. rẹ̑par, -rja, m. 1) der Rübenhändler, Z.; — der Rübensamenhändler, Gor.; — 2) eine alte Münze: der Batzen, Cig., Jan., Npes.-K.; (= 6 soldi, Alas., Mur.; = 4 kr., Jarn.); o malih reparjih veselo živeti po krčmah, Levst. (Zb. sp.); — prim. bav. "rueblerbatzen, mit dem Gepräge einer Rübe, des Wappens des Salzburger Erzbischofs Leonhard von Keutschach (1495—1518)", Levst. (Rok.); — 3) metulj r., der Rübenweißling, Cig.; — 4) der Monat October, C.
1. repíca, f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.- Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).
rę̑pkanje, n. die Nachlese, Cig., Notr., Prim.
rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
resȇrva, f. die Reserve (pri vojaštvu), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
rẹsníčən, -čna, adj. wahr, wahrhaft; resnična prigodba; resnično, wahrlich; resnično vam povem; — wirklich, factisch.
rešę̑n, adj. gestrichen: rešena mera, gestrichenes Maß ( prim. it. raso, adj. gleich, gestrichen), Vas Krn- Erj. (Torb.).
2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Vrsno ( Tolm.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
2. rę̑šta, f. r. drv, eine Klafter Holz, Guts., Cig., Jan., Ig (Dol.); — prim. bav. tristen, Haufen, Schober, Štrek. (Arch.).
rẹ̑ta, f. eine große Reiter, Mur., Cig., Jan., Kr.; — prim. retra; stvn. ritera, Mik. (Et.).
rətȃn, -nà, adj. etwas krank, verletzt: drevo je retno, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 2. retiti.
rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
rę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, Jan.; grob, unfreundlich sein, Mur.; murren, unwillig sein, Jan.; r. nad kom, jemanden auszanken, ausschelten, Jan.; učenci, to videti, so revkali nad otroki, Ravn.; še revkal je v Gospoda, Ravn.; — prim. rjuti.
rẹzȃłnik, m. 1) das Beschneidemesser der Gärtner: časih je prijel za rezalnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) die Häckerlingsbank, Jan.
rẹzáni, m. pl., nam. rezanci, Nudeln, Ravn.- Valj. (Rad), Bes.; — prim. lezanji.
rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.
režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
režíka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
režisȇr, -rja, m. prireditelj gledaliških predstav, der Regisseur, nk.
rı̑banka, f. = kisla repa, Gor.; — prim. ribati.
ribárnica, f. 1) das Fischhaus, Cig.; — 2) der Fischbehälter, Levst. (Pril.).
rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).
rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
rídati, -am, vb. impf. wenden, lenken, M., Z.; voz r., Z.; — prim. rajdati.
rı̑dž, rídža, adj. fuchsgelb, Habd., Mik., vzhŠt.- C.; — prim. hs. ridj.
2. ríja, f. 1) das Wagengeleise: kolna r., C.; — 2) die Ritze, C.; — 3) der Streif, C.; — prim. riti.
ríjan, m. živinče rdečkaste ali rjavkaste dlake, Cig., BlKr.- Let.; — prim. ridžan.
rı̑łəc, -łca, m. 1) der Rüssel; — r. kuhati = jezen biti, schmollen, Kr.; — 2) ein vorspringender Theil, der Vorsprung, Cig., Jan.; das Vordertheil des Schiffes, Cig., C.; — der vorderste Theil des Holzschuhes, Cig.
rīma, f. der Reim; — prim. it. rima.
ripèč, -ę́ča, adj. = rupeč, von innerer Hitze geröthet (von Wunden, von der Schamröthe u. dgl.), Dict., Cig., C.; ripeč madež, Dalm.; — schamroth, Notr.- Cig.; — ( beißend, Guts.); — prim. ripiti se.
rípiti se, rı̑pim se, vb. impf. sich röthen: črešnje se ripijo, BlKr.- Let.: (ripiti, scharf beißen [von Wunden], Guts.); — prim. ripeč.
rı̑psati, -am, vb. impf. reiben, wetzen, bes. beim Sitzen wetzen; r. se, sich wetzen, Cig.; — prim. ribati.
risȃle, f. pl. Pfingsten, ogr.- Mik.; okoli risal, ogr.- Valj. (Rad); (tudi: risali, m. pl., C., Mik. [Et.]); — prim. stsl. rusaliję, pentecoste, Mik. (Et.).
rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Sv. Peter (pri Gorici)- Erj. (Torb.), Kras, GBrda.
rı̑znica, f. das Kleiderzimmer, Z., Levst. (Pril.); das Schatzzimmer, Erj. (Min.); — stsl.
rjavíca, f. 1) der Rost: železa se je rjavica prijela, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) neka rjava, malo da ne rdeča ilovica, jvzhŠt.; — 3) die rothe ( o. braune) Ameise (myrmica rubra), Mur., C.
rkə̀lj, rkljà, m. = hlod, posebno smrekov, kolikršen se daje na žago, Dol.- Erj. (Torb.); — übhpt. der noch runde entästete Baumstamm, Dol.; drvarji so spuščali po drči rklje, LjZv.; ŕkəlj, Savinska dol.; — prim. avstr.-nem. rigel, sagrigel = Sägeklotz, Levst. (Rok.).
3. rob, m. der Räuber, ogr.- Mik. (Et.); — prim. nem. rauben.
rǫ́ba, f. die Ware; volnena, suknena r., lesena r.; suha r., to so izdelki od lesa, ki jih Ribničanje prodajajo po svetu; cinjasta roba, glasurierte Töpferware, Lašče- Levst. (Rok.); — ti grda roba ti! du abscheuliches Ding! Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. roba, Ware, Sache.
robáč, m. 1) = krojač, Jarn., Mur., Bas.; — 2) das Tuch: das Handtuch, Jarn., Kor.- Mur.; das Halstuch, das Schnupftuch, V.-Cig.; — 3) = robača 2), Polj.; — 4) der Kantapfel, der Calville, Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).

8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA