pri (8.697-8.796)

8697. rájičnica, f. nekak fižol, vzhŠt.- C.; — prim. rajica.
8698. rȃjmati se, -a se, vb. impf. sich schicken, Jan.; — prim. nem. sich reimen.
8699. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
8700. rȃjnik, m. der verstorbene —: rajnik brat, der verstorbene Bruder, Erj. (Torb.), Štrek.; gospod Primož Truber rajnik, Predgovor k Trub. (Post.); (sklanja se dalje v narodnem govoru kakor adj.: rajn(i)kega, rajn(i)cega itd., in tudi adj. rajnki, -a, se rabi).
8701. rájnišar, m. der Springhengst, Jan.
8702. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
8703. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
8704. rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
8705. rȃklja, f. das Krebsweibchen, M.; — prim. rakulja.
8706. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
8707. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
8708. rámor, -rja, m. eine Verdickung unter der Haut bei Rindern, C.; — prim. bramor 2).
8709. ramúš, m. das Getöse, der Lärm, Guts., Mur., Jan., Fr.- C.; — prim. češ. ramus, Lärm.
8710. rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi- C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
8711. randíga, f. der Streithandel, Guts.; — prim. nem. Randal, Štrek. (Arch.).
8712. rángar, -arja, m. der Reiher, Cig., Jan.; sivi r., der graue Reiher (ardea cinerea), Frey. (F.); — prim. ragar; iz nem. Reiher.
8713. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
8714. rȃplja, f. eine kleine Traube, ein Stückchen von einer Traube, Štrek.; — prim. rapulja 2).
8715. rapúlja, f. 1) die Trespe (bromus), Cig., Nov.; — 2) = paberek na trti, Z.; — prim. rep.
8716. rapuljáti, -ȃm, vb. impf. = paberkovati, C., Z.; — prim. repkati.
8717. rȃs, m. härener Zeug, Cig.; — grobes Haustuch aus Schafwolle, vzhŠt.; žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.), Zilj.- SlN.; — = raš: ras je iz lanenih in volnenih niti stkano domače blago, DSv.; — prim. aras, raš.
8718. rȃska, f. = žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. ras.
8719. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
8720. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
8721. rȃšlja, f. das Gabelholz, Dol.- Cig.; — prim. hs. rašlje.
8722. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
8723. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
8724. ráva, f. die Quecke (triticum repens), Vrtojba pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. 2. raba.
8725. rávən, -vni, f. = ravan, Jan., Danj.- M., BlKr.; s hriba priti v ravan, Levst. (Zb. sp.).
8726. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
8727. rȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; — mit den Zähnen hauen (o prašičih), Cig.; — 2) lärmen, Levst. (Rok.); — r. se, zanken; ( prim. bav. einen anraussen, anfahren, ungestüm anreden, Levst. [Rok.]).
8728. rȃvš, m. das Alpenröslein (rhododendron), Cig., Jan., Tuš. (R.), Josch; — prim. bav. alben-rausch.
8729. 1. rȃvšəlj, -šlja, (-šəljna), m. eine Art Netz; — prim. nem. Reuse, bav. reuschen, Levst. (Rok.).
8730. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
8731. razapnína, f. der Regenschirm, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
8732. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
8733. razborı̑t, adj. verständig, Habd.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); razborita glavica, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razborit, verständig.
8734. razbǫ́rnost, f. die Besonnenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razbornosti njegovi izročam kaj, ich stelle etwas seinem Ermessen anheim, Levst. (Pril.).
8735. razbŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. ein luftdicht verschlossenes Gefäß ( z. B. durch Herausnehmen des Bodens) öffnen, vzhŠt.- C.; — prim. zabrtviti.
8736. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
8737. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
8738. razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.
8739. razdẹlı̑təv, -tve, f. die Theilung, die Eintheilung, die Vertheilung; r. na troje, die Dreitheilung, Cig. (T.); r. na stopnje, die Gradeintheilung, Cig. (T.); davčna r., die Steuerumlage, Cig., Jan., Levst. (Pril.); davčne razdelitve na vso deželo, die Landesumlagen, Levst. (Pril.).
8740. razdołžílọ, n. die Amortisation, die Tilgung (einer Schuld): r. državnega priplatka, die Tilgung des Staatszuschusses, DZ.
8741. razdráhati, -ham, -šem, vb. pf. Gebundenes lösen, lockern, r. se, locker werden (o obleki): (n)obenemu se pas ne razdraše od njegovih ledovij, Dalm.; razdrahan, schlumpig, Cig.; — prim. razdrasati.
8742. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
8743. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
8744. razdrȗžba, f. die Auflösung (einer Vereinigung), Levst. (Pril., Cest.), DZ.; — die Dissociation ( chem.), Cig. (T.); — die Disjunction ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Veruneinigung, Cig.
8745. razdvojíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile theilen, Guts.- Cig., Mur.; — entzweien, Mur., Cig., Jan.; r. prijatelje, Škrinj.- Valj. (Rad); — r. se, sich in zwei Theile spalten, in zwei Theile zerfallen, sich scheiden, Guts.- Cig., Mur., Jan.; razdvojile so se učene glave, Erj. (Izb. sp.); sich entzweien, Mur.
8746. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
8747. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
8748. razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
8749. razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
8750. razhǫ̑dək, -dka, m. die Ausgabe, die Auslage, DZ., nk.; upravni razhodki, die Regiekosten, Levst. (Pril.).
8751. raziskovȃnje, n. das Durchsuchen, das Untersuchen, nk.; die Erforschung: primerjajoče r., LjZv.
8752. razkȃzək, -zka, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig., Jan., DZ.; r. troškov, Levst. (Pril.).
8753. razkošíti se, -ím se, vb. pf. buschig werden, C.; — prim. košat.
8754. razkrȃpljati, -am, vb. impf. ad razkropiti; zerspritzen: kri r., Let.; — r. se, sich zerstreuen, auseinandergehen, Zora; ljudje se razkrapljajo, Bes.
8755. razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.- C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.
8756. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
8757. razlastíłən, -łna, adj. Expropriations-, DZ.; razlastı̑łna razsodba, DZ.
8758. razlastı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., DZ., Nov., nk.
8759. razlastíti, -ím, vb. pf. expropriieren, Cig., Jan.
8760. razlaščę́nəc, -nca, m. der Expropriat, DZ.
8761. razlẹ́sti se, -lẹ̑zem se, vb. pf. auseinanderkriechen; raki so se razlezli; — auseinandergehen ( z. B. von Teig, Öl); — zidovje se razleze = razpade, Jurč.; — sich verbreiten, um sich greifen: bolezen se razleze, Jan.; pohujšanje se je razlezlo, Jap. (Prid.).
8762. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
8763. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
8764. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
8765. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
8766. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
8767. razmŕsiti, -im, vb. pf. entwirren, vzhŠt.- C.; — prim. 1. mrsiti 3).
8768. raznẹ́titi, -im, vb. pf. gehörig durchheizen o. einheizen; — r. se, durch das Heizen recht heiß werden; — r. se, ( fig.) in Hitze gerathen; lebhaft werden: pri vinu se je raznetil govor, Erj. (Izb. sp.).
8769. razpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad razpisati; ausschreiben: r. službo, delo, Cig., Jan., nk.; — r. se, erlassen werden: razpisuje se občinski red, eine Gemeindeordnung wird erlassen, Levst. (Pril.).
8770. razpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. auseinanderschöpfen, Mur.; — zertheilen: angel božji je doli prišel v peč in plame razplal, Ravn.
8771. razplíniti se, -plı̑nem se, vb. pf. zerfließen: razplinejo se ti hruške po ustih, Vrt.; — auseinandergehen: nasipi so se razplinili, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razplinuti se, zerfließen.
8772. razplíniti se, -im se, vb. pf. verduften, Vrt.; — prim. 2. plin.
8773. razplúniti se, -plȗnem se, vb. pf. zerfließen, Danj.- Mik.; — auseinandergehen, zerfallen ( n. pr. o mehkih hruškah), Mur.; — prim. razpliniti se.
8774. razpǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. zerspringen, bersten, platzen; explodieren; — tudi: r. se.
8775. razpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. nach und nach zerspringen, Sprünge bekommen; zemlja je razpokala; — tudi: r. se; razpokan, voll Sprünge, Risse.
8776. razpǫ́kniti, -pǫ̑knem, vb. pf. bersten, zerspringen.
8777. razpolǫ̑ga, f. die Verfügung: na razpologo dajati, zur Verfügung stellen, Levst. (Pril.).
8778. razpoložı̑təv, -tve, f. die Situierung: r. novih stavb, die Situierung der Neubauten, Levst. (Pril.).
8779. razpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. auseinandergehen, zerfallen, Mur.; — prim. razplezniti se.
8780. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
8781. razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
8782. razprȃvən, -vna, adj. Abhandlungs-: razpravna sodilnica, das Abhandlungsgericht, Levst. (Pril.); Verhandlungs-, DZ., SlN.; razpravni dan, die Tagsatzung, DZ.
8783. razpravílọ, n. die Erörterung: dodati predložku razpravila, Levst. (Pril.).
8784. razpredẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung: poseben r. prisilne delarnice, Levst. (Nauk); — die Rubrik, DZ.
8785. razprę́gniti se, -prę̑gnem se, vb. pf. aufspringen (von Samenkapseln), C.; — prim. prezati se.
8786. razprę́zati se, -am se, vb. pf. aufspringen, sich öffnen (von Samenkapseln), Cig.; lan se je razprezal, Polj.; — razprezan, voll Sprünge: razprezana zemlja, Vrt.; razprezan kamen, ein durchwitterter Stein, Cig.; razprezani črevlji, aufgetrennte Stiefel, Zora.
8787. razprójiti, -prǫ́jim, vb. pf. auseinanderbreiten, ausdehnen, V.-Cig., M.; pri nobenem narodu ni bila vampirska vraža tako razprojena, LjZv.
8788. razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.
8789. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
8790. razréči, -réčem, vb. pf. widerrufen: odobrilo r., Levst. (Pril.).
8791. razrutína, f. = razdrtina: razrutine na strehi od vetra, Fr.- C.; — prim. razrvati.
8792. razsẹ́dati, -am, vb. impf. ad razsesti; 1) vom Pferde steigen, absitzen; — 2) r. se, eine Kluft bilden, klüften, sich zerklüften, Cig., Erj. (Min.); ( prim. razsesti 3)); — 3) r. se, ungestüm sich geberden, wüthen, C.
8793. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
8794. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
8795. razskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. auseinanderspringen, zerbersten, Cig., Šol.
8796. razsodljìv, -íva, adj. entscheidend: razsodljivi pomisleki, Levst. (Pril.).

   8.197 8.297 8.397 8.497 8.597 8.697 8.797 8.897 8.997 9.097  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani