pri (8.597-8.696)

8597. pȓst, m. 1) der Finger; srednji p., der Mittelfinger, Z.; = imenitni p., Cig.; = srčni p., C.; primazinčni p., der Goldfinger, V.-Cig.; = zakonski p., Cig.; kazalni p., der Zeigefinger, Cig.; prste si oblizniti, sich die Finger ablecken; na prste našteti, an den Fingern abzählen; na prste zažvižgati, durch die Finger pfeifen; na prste komu gledati, jemandem auf die Finger sehen; po prstih koga krcniti, jemandem auf die Finger klopfen; ako mu prst pomoliš, prime za vso roko, Cig.; tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig.; dva prsta širok, zwei Finger breit; — 2) die Zehe; po prstih hoditi; na prste komu stopiti.
8598. pŕstanka, f. die Ringelraupe, Nov.; — prim. prsteničar.
8599. prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
8600. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.
8601. pršȃj, m., Cig., pogl. priščaj.
8602. pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
8603. pŕtati se, -am se, vb. impf. = prtiti se, ZgD.; prim. 1. prtiti 2).
8604. prtljarı̑ja, f. allerhand Zeug von geringem Werte, Kleinigkeiten, Vrt., ZgD., BlKr.; — prim. brkljarija.
8605. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
8606. prud, m. = prid, Krelj.
8607. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
8608. prúgəlj, -glja, m. der Prügel, C.; — leseni klin pri plugu, ki se imenuje drugod kurelj, Erj. (Torb.); — iz nem.
8609. prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs ( prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno- Erj. (Torb.).
8610. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
8611. prúka, f. der Kirchenstuhl, die Kirchenbank; — prim. bav. bruck, eine breite Liegestatt von Brettern am Ofen, švabsko: der Schusterschemel, Štrek. (Arch.).
8612. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
8613. prvẹ̑nstvọ, n. 1) das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad) i. dr.; — 2) das Principat, Cig., Jan.; die Suprematie, Cig. (T.); — der Vorrang, der Vorzug, Cig., Jan., nk.
8614. pȓvi, num. der erste (der Ordnung, der Zeit, dem Range nach u. dgl.); prva sreča gre za peč sest, das erste Glück ist trügerisch, Rib.- M.; prve dni, in den ersten Tagen; prvi sem vrgel jaz, zuerst habe ich geworfen; to je prva, das ist das erste, das Wichtigste; p. za kraljem; p. hlapec, der Oberknecht; prvo mesto, der erste Platz, der Vorrang; prvo število, die Primzahl ( math.), Cig. (T.); (s) iz prvega, anfangs; = za prvega, Jurč.; = iz prva, pogl. izprva.
8615. pȓvica, f. = prvnica, die Prime, Jan. (H.).
8616. prvíči, m. pl. 1) die Erstlinge, C., Trub.; — 2) die Nachhochzeit, vzhŠt.- C.; prim. prvičje.
8617. prvı̑nski, adj. primitiv, Jan.; — prvinska šola, die Elementarschule, ogr.- C.; — prvinsko število, die Primzahl, Cig., Jan.
8618. prvíšče, n. obed, ki ga pripravita poročenca prvo nedeljo po poroki navadno poslom, kuharicam in starejšini, vzhŠt., Pjk. (Črt.); — prim. prviči.
8619. pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
8620. prvorǫ̑dstvọ, n. die Erstgeburt, Cig., Jan., Cig. (T.); die Primogenitur, DZ.
8621. prvoroję̑nstvọ, n. das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Slom.- C.; die Primogenitur, Cig., Jan.
8622. prvọ̑st, f. der Primat, der Vorzug, C.
8623. prvostǫ̑łnik, m. der Metropolit, der Primas, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl.
8624. prvostǫ̑łstvọ, n. der Primat, Jan. (H.).
8625. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
8626. pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
8627. pržína, f. der Grießsand, Cig. (T.); der Grus, Erj. (Min.); — prim. prga in hs. pržina, Sand.
8628. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
8629. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
8630. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
8631. pšenı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
8632. ptı̑čarski, adj. den Vogelfang betreffend, Vogelfänger-: ptičarska priprava.
8633. ptı̑čnik, m. 1) das Vogelhaus, Cig., Jan., M.; — priprava, s katero ptice love, Notr.; — 2) das Leinkraut (linaria), C.; — neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); der Wildbacher, Vošnjak (Umno kletarstvo).
8634. 1. pȗcək, -cka, m. der Knopf, das Knöspchen, Ravn. (Abc.); — prim. hs. puce, der Knopf.
8635. púčav, adj. hohl, schwammig (von Rüben, Rettig), Jan., C., vzhŠt.; — nam. puhčav? prim. puhel.
8636. púčel, m. = sod, vzhŠt.; — prim. nem. Pitschel, kor. butsche, kočevsko: butscherle = Fässchen, srlat. bucellus, Mik. (Et.).
8637. pȗčka, f. die Wasenmeisterin, die Quacksalberin, SlGor.- C.; — prim. puc.
8638. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
8639. puháč, m. der Pocher (in der Stampfe), Cig.; — prim. 2. puhati.
8640. pȗhəc, -hca, m. das Ferkel, C.; — prim. puh ( interj.).
8641. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
8642. púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
8643. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
8644. pȗmpež, m. der Faustschlag auf die Finger, Z.; gladež — pumpež = neka igra, prim. gladež 2).
8645. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
8646. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
8647. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
8648. purīzəm, -zma, m. der Purismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. purist.
8649. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
8650. pustolóvən, -vna, adj. abenteuerlich, Cig. (T.); p. prigodek, ein Abenteuer, Cig. (T.).
8651. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
8652. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
8653. púščanje, n. 1) das Lassen; prim. puščati; — 2) der Aderlass.
8654. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
8655. pȗšək, -ška, m. = poljub, Notr.; — prim. pušniti.
8656. pȗšəljc, m. = šopek, der Blumenstrauß; — prim. bav. buschen, büschel, Levst. (Rok.).
8657. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
8658. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
8659. pȗškati, -am, vb. pf. = poljubiti, Notr.; — prim. pušniti.
8660. púšniti, pȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen, Cig., Notr.; — prim. bav. bussen, Mik. (Et.).
8661. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
8662. pútika, f. die Gicht; — prim. potogrom.
8663. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
8664. pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
8665. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
8666. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
8667. pȗvati, -am, vb. impf. = staviti, bauen, Kor., Št.; — prim. srvn. bûwen, bauen, Štrek. (Arch.).
8668. púža, f. 1) das Mädchen, Cig., Št.- Valj. (Rad), Poh.- Trst. (Let.); — 2) die Puppe, Cig., Jan.; — prim. lat. pusa, Mädchen.
8669. púžica, f. = mešiček, C.; — prim. pužina.
8670. pužína, f. das Kerngehäuse von Äpfeln und Birnen, Polj.; — prim. bužina.
8671. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
8672. rábəlj, -blja, (-bəljna), m. der Scharfrichter, der Henker; — prim. rablin.
8673. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
8674. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
8675. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
8676. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
8677. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
8678. račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
8679. računovǫ̑dəc, -dca, m. der Rechnungsführer, Levst. (Pril.).
8680. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
8681. ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
8682. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
8683. radoglę́dnost, f. die Schaulust, Jan., nk.; prišli smo iz same radovednosti in radoglednosti, LjZv.
8684. rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Bolško, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
8685. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
8686. ráha, f. die Stange, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Rahe.
8687. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
8688. rahnica, f. die Rahe, Jan.; — prim. češ. ráhno.
8689. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
8690. rája, f. dünne Holzstange, SlGor.- C.; — prim. raha.
8691. rájanje, n. das Tanzen; prim. 2. rajati.
8692. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
8693. rȃjdast, adj. gestreift; prim. rajda.
8694. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
8695. rájgar, -rja, m. = ragar, rangar: priimek petelinu ali ošabnežu, KrGora.
8696. rȃjh, m. der Anwurf, Gor.; — prim. frajh.

   8.097 8.197 8.297 8.397 8.497 8.597 8.697 8.797 8.897 8.997  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani