pri (8.501-8.600)

8501. pretapljı̑vka, f. neka privodna ptica, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.).
8502. pretendēnt, m. kdor si kako oblast prisvaja, der Prätendent.
8503. pretepę́nica, f. neka močnata jed od zmir, masla, metude in moke, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
8504. preteževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) erschweren, Cig.; ( prim. pretežiti); — 2) überwiegen, SlN.; ( prim. pretežen).
8505. pretı̑n, m. 1) die Scheidewand, Cig. (T.), Erj. (Som.); pretin pri orehu, Erj. (Torb.); — 2) die Abtheilung: steber je pregrajen v tri pretine ali prekate, Erj. (Izb. sp.); — hs.
8506. pretiskováti, -ȗjem, vb. impf. 1) neuerdings drucken, neue Auflagen veranstalten; knjige p., Cig. (T.); — prim. pretiskati I.; — 2) durchdrücken, Z.; — einpressen, einklemmen, Jan.; — prim. pretisniti 2).
8507. pretǫ̑sək, -ska, m. das Astmesser, Cig., Kor., KrGora; der "Pletzer" (= breites, kurzes Messer), um Nadelholzäste zur Streu aufzuhacken, Jarn.; ( prim. pritosek); — po Mik. in Levstiku iz korena: -tes-; po Cafu nam. protọ̑sẹk; po Štreklju (Arch. XII. 466.) morda iz nem. Breitaxt.
8508. pretǫ̑ški, adj. pretoška jama, die Schlauchhöhle, Jes.; — prim. pretok 1).
8509. pretǫ́žən, -žna, adj. zu traurig, nk.; — überaus traurig, nk.; — prim. pretužen.
8510. pretrę́sanje, n. 1) das Durchschütteln; — das Erschüttern; — 2) die Discussion, das Kritisieren, Cig. (T.), Levst. (Pril.).
8511. pretrúpən, -pna, adj. vielfräßig, C., Z.; — prim. potrupčen.
8512. preuščę́knjen, adj. in der Mitte dünn, schlank, C.; — prim. preščekniti.
8513. preuščę́njen, adj. in der Mitte geklemmt: preuščenjeni mrčes, das Insect, Cig.; — prim. preščeniti.
8514. prevȃjanje, n. 1) das Hinundherführen; — 2) das Hinüberleiten; — 3) das Übersetzen; — das Reducieren; — prim. 1. prevajati.
8515. 2. preváriti, -vȃrim, vb. pf. hintergehen, betrügen, täuschen, Cig., Jan., C., Prip.- Mik., Rib.- Mik., nk.; — p. se, sich betrügen, sich täuschen, Cig., nk.
8516. prevažáłən, -łna, adj. Transport-: prevažȃłne pristojbine, die Transportgebüren, DZ.
8517. prevẹ́čiti, -im, vb. pf. mit einem andern Deckel oder Boden versehen, C.; — prim. veka.
8518. prevẹ̀g, -vẹ́ga, m. das Verlieren des Gleichgewichtes, die Kippe, C.; — prim. vegast.
8519. prevẹ́nọ, adv. in einem fort, Mur., Cig., C., Danj.- Mik.; — iz: pre-v-eno, prim. vedno, Mik. (Et.).
8520. prevę̑ra, f. napačno nam. prazna vera, po nem. Aberglaube, Guts.; — prim. Štrek. (Arch. XIV. 537.).
8521. prevę́rjenje, n. = prepričanje, nk.
8522. prevę́slọ, n. das Überband, C.; = poveslo, das Garbenband, Svet. (Rok.); pri povezovanju prevesla nositi, Ravn. (Abc.); s preveslom snope vezati, Jurč.
8523. 1. prevésti, -vézem, vb. pf. hinüberfahren ( trans.), überführen, Jan., Vrt., Prip.- Mik.
8524. 2. prevę́sti, -vę́zem, vb. pf. übersticken, Cig., nk.; — prim. vesti (vezem).
8525. prevẹ̀t, -vẹ́ta, m. die Überlistung, der Betrug, C.; — prim. prevečati.
8526. prevẹtrílọ, n. die Lüftung, Levst. (Pril.).
8527. prevíjanje, n. das Durchwinden, das Umwinden etc., prim. previjati; — p. glasa, die Modulation der Stimme, Cig.; die Mutation der Stimme ( z. B. beim Declamieren), Cig. (T.).
8528. previvȃłnice, f. pl. neka naprava pri statvah, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
8529. prevı̑žati, -am, vb. pf. = prepričati.
8530. prevlàč, -áča, m. = desna ročica pri plugu, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
8531. prevǫ́dən, -dna, adj. 1) Vorspanns-: prevǫ̑dni okoliš, der Vorspannsbezirk, Levst. (Nauk); ( prim. 2. prevoj); — 2) Leitungs-, Jan. (H.); — 3) Reductions-: prevodno ravnilo, das Reductionslineal, Cig. (T.); — 4) Übersetzungs-, Jan. (H.).
8532. prévoz, -vǫ́za, m. 1) die Durchfuhr, der Durchgang ( z. B. von Waren), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Durchfahrt (als Handlung), Cig.; (in einem Gebäude), Levst. (Pril.); — 2) die Überfahrt, Mur., Zora; die Überschiffung, Cig.; — 3) die Fähre, Cig., Jan.; spravijo konje in voz na preprosti prevoz, Erj. (Izb. sp.).
8533. prevozáč, m. der Fährmann, Prip.- Mik.
8534. prevrẹ́diti se, -im se, vb. pf. = s težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas, prevzdigniti se, einen Leibschaden bekommen, Goriška ok., GBrda- Erj. (Torb.); sich überheben, Jan.; tudi: prevrẹdíti se, (prevorditi se, Notr., Vrtov. [Km. k.]); — prim. vred.
8535. prevŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen; p. voz; dirjaje p. koga, jemanden einrennen, Cig.; p. se, umfallen, umstürzen; umkippen, Cig.; — verkehren, umkehren, Mur., Cig. (T.); vse p., alles umkehren, umstören, Cig., Jan.; besede napak p., die Worte verkehren, Cig.; pravico p., Jap. (Prid.); — p. se, sich ändern, Cig.
8536. prę́za, f. 1) das Aufspringen der Leinsamenkapseln an der Sonne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Jagd nach Flöhen, Kr.- Valj. (Rad).
8537. (prezał) prezȃli, -zála, adj. zu hübsch; — überaus hübsch; — prim. zal(i).
8538. 1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
8539. 1. prę́zavəc, -vca, m. der Springlein, der Klanglein, Cig., Valj. (Rad).
8540. 2. prę́zavəc, -vca, m. = prežar, kdor preza ( n. pr. pri svatovščinah), Cig.
8541. prezentīrati, -am, vb. pf. ( impf.) = s puško čast izkazati (pri vojakih), präsentieren.
8542. prezgọ̑daj, adv. zu früh; prezgodaj je še, ne bom še vstal; zu frühzeitig, vor der Zeit; p. si prišel, boš moral čakati.
8543. prę̑zljaj, m. = lan, ki se preza, der Springlein, der Klanglein, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.).
8544. prezorẹ́ti, -ím, vb. pf. überreif werden ( prim. prezorevati in prezoriti 2)).
8545. prę́žati, -ím, vb. impf. lauern, passen; mačka preži na miš; pes preži pri mizi, da bi kaj pograbil; p. na priliko, die Gelegenheit ablauern, Cig.; p. na koga, auf jemanden lauern, jemanden belauern; — bes. ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen); — ( pren.) krušne skrbi jim iz obraza preže, Ravn.- Valj. (Rad).
8546. 1. prežíca, f. die Hochzeitslaurerin, C.; — prim. prežec.
8547. 2. prę́žica, f. dem. prega; die Schnalle, C.; — prim. češ. přežka.
8548. prežı̑vək, -vka, m. 1) das Verleben, die Existenz: kar je potrebno za prijeten preživek na deželi, Jurč.; — 2) der Unterhalt, die Sustentation, Jan., C., Cv.
8549. prgíšča, f. die Handvoll, Habd.- Mik., Hip. (Orb.), ogr.- Mik., C., Rez.- C.; beide Hände voll, SlGor.- C.; — prim. stsl. pregrьšta.
8550. 2. pȓnja, f. der Fetzen, Ravn., BlKr.- M., C.; odpisal je na neki trdi, grapasti prnji, LjZv.; — prim. 2. brnja; tudi hs. prnja, der Fetzen.
8551. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
8552. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
8553. pročę̑lje, n. die Vorderseite (eines Gebäudes), die Fronte, Jan., C., Cig. (T.), Levst. (Pril.).
8554. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
8555. prodekȃłnica, f. = pridižnica, kajk.- Valj. (Rad).
8556. prodekováti, -ȗjem, vb. impf. = pridigati, kajk.- Valj. (Rad).
8557. producēnt, m. pridelovavec, izdelovavec, der Producent.
8558. prodúkcija, f. pridelovanje ali izdelovanje, predstava, die Production, Cig. (T.), nk.
8559. prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, ( math.) zmnožek, das Product.
8560. prǫ́gla, f. die Schlinge ( z. B. zum Vogelfang), der Fallstrick, Guts., Cig., Notr.; das Springhäusel, Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); — die Mäusefalle, Cig., Vrt., Notr.; — v proglo vzeti koga = v strah vzeti, jemanden hernehmen, coramisieren, C.
8561. próhod, -hǫ́da, m. 1) feierlicher Zug, die Procession, C.; — 2) der Durchgang, Šol., Levst. (Pril.); — der Corridor, C.; — der Gang, der Canal, Erj. (Som.); der Darmcanal, h. t.- Cig. (T.); zračni prohodi, Luftgänge, Lufthöhlen, Cig. (T.).
8562. proizvòd, -vǫ́da, m. das Erzeugnis, das Product, C.; — prirodni proizvodi, die Naturerzeugnisse, Cig. (T.).
8563. proizvǫ́dən, -dna, adj. Productions-: proizvǫ̑dna moč, Levst. (Pril.); — productiv (von Menschen), Cig. (T.).
8564. promèt, -mę́ta, m. der Umsatz von Waren, der Verkehr, Cig. (T.), DZ., nk.; priredbeni p., der Veredlungsverkehr, DZ.; — hs.
8565. propádati, -pȃdam, vb. impf. ad propasti; 1) durchfallen: pri volitvah p., Cig., nk.; — 2) im Verfall begriffen sein, nk.
8566. propedēvtika, f. pripravljalni nauk, die Propädeutik, Jan., Cig. (T.), nk.
8567. propọ̑vẹd, f. = pridiga, Jan., C., Levst. ( LjZv.); — po drugih slov. jezikih.
8568. propovẹ́dati, -am, vb. impf. = pridigati, Jan., nk.
8569. propovẹdníca, f. = pridižnica, C., nk.
8570. propovẹdník, m. = pridigar, Jan., C., nk.
8571. propovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = pridigovati, C, nk.
8572. proračȗn, m. der Voranschlag, der Überschlag, das Budget, Cig. (T.), C., nk.; trošni p., der Kostenvoranschlag, Levst. (Pril.).
8573. prosẹ̑vki, m. pl. = presevki, Kras; — prim. presevek 2).
8574. prospẹ́šən, -šna, adj. gedeihlich, ersprießlich, Jan., nk.; — stsl.
8575. prospẹ́šnost, f. die Gedeihlichkeit, die Ersprießlichkeit, Jan., nk.; — prim. prospešen.
8576. pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.- Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.- Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
8577. prostı̑rati, -am, vb. impf. ad prostreti; ausbreiten, ausdehnen, Mur., Cig.; p. se, sich ausdehnen ( math.), Cig. (T.); — prim. prestirati.
8578. prǫ̑stki, m. pl. die Wallfahrt, die Procession, ogr.- C.; — prim. proščenje.
8579. prostopádən, -dna, adj. freifallend, senkrecht, lothrecht, Cig., Jan.; ( prim. polj. prostopadły).
8580. prostríca, f. die Palissade, V.-Cig.; — die Spreize bei Zäunen, Z.; — za plot rabljena deska, Gor.; — prim. prostica.
8581. prošnjáč, m. der Bitter: Kristus je prošnjač za nas pri očetu, Ravn.; — der Brautwerber, BlKr.; — der Bettler, Mur.
8582. prošnjȃvəc, -vca, m. der Bitter: obljubi pravim prošnjavcem dati, kar prosijo, Trub.; — der Fürbitter, Dict., Lašče- Levst. (Rok.); imeti prošnjavce pri Bogu, Kast., Jsvkr.
8583. prọ̑tati se, -am se, vb. impf. mit dem, was man sich erwirbt, eben auskommen, ohne etwas zu erübrigen, das Leben fristen, V.-Cig., M., Burg. (Rok.), UčT., Kr.; — prim. proti I. 3).
8584. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
8585. protı̑, f. pl. 1) "črez proti iti, über eine Stelle gehen, wo sich Hunde oder Katzen begattet haben, wovon man Gicht und Lähmungen bekommt", Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) die Gicht, C.; — prim. protin.
8586. protíca, f. die Ruthe, C.; pri starem možu potica, pri mladem protica, Ig (Dol.); die Angelruthe, Cig., Jan.; eine lange, dünne Stange, C., BlKr.
8587. prọ̑tipȃzba, f. die Controle, Cig.; pogl. prigled.
8588. prọ̑tipȃznik, m. der Controleur, Cig.; pogl. priglednik.
8589. prožína, f. die Springfeder, Cig. (T.); — rus.
8590. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
8591. pŕpica, f. die Leibesverstopfung, Kor.- Jarn. ( Kres III. 476.); — pogl. priperica 2).
8592. pŕsati, pȓsam, vb. impf. spritzen, Blc.-C.
8593. pŕsi, f. pl. die Brust; široke p. imeti; — der Frauenbusen; — die Mutterbrust; otroka pri prsih imeti.
8594. pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.- C.; spützeln, Z.; ( "spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.
8595. pŕskavəc, -vca, m. der Spritzfisch, Jan.
8596. pŕsniti, pȓsnem, vb. pf. ausspritzen, Cig.; — prim. prskniti.
8597. pȓst, m. 1) der Finger; srednji p., der Mittelfinger, Z.; = imenitni p., Cig.; = srčni p., C.; primazinčni p., der Goldfinger, V.-Cig.; = zakonski p., Cig.; kazalni p., der Zeigefinger, Cig.; prste si oblizniti, sich die Finger ablecken; na prste našteti, an den Fingern abzählen; na prste zažvižgati, durch die Finger pfeifen; na prste komu gledati, jemandem auf die Finger sehen; po prstih koga krcniti, jemandem auf die Finger klopfen; ako mu prst pomoliš, prime za vso roko, Cig.; tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig.; dva prsta širok, zwei Finger breit; — 2) die Zehe; po prstih hoditi; na prste komu stopiti.
8598. pŕstanka, f. die Ringelraupe, Nov.; — prim. prsteničar.
8599. prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
8600. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.

   8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani