pri (8.297-8.396)

8297. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
8298. prábròj, -brója, m. die Primzahl, C.
8299. práča, f. die Schleuder, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. preča, frača.
8300. práfāktor, -rja, m. der Primfactor, Cel. (Ar.).
8301. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
8302. 1. prȃm, m. 1) die Verbrämung, die Tresse, Meg.- Mik., Jan., C., Trub., Dalm.; — der Streifen: ognjen pram na nebu, Bes.; — 2) mehurci v ustih, der Mehlhund (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — prim. nem. Brame = Rand.
8303. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
8304. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
8305. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
8306. prası̑čati, -am, vb. impf. neka otročja igra, BlKr.- DSv.; — prim. prasičkati se.
8307. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
8308. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
8309. prȃsklja, f. das Kratzeisen, V.-Cig.; — prim. praskulja.
8310. prȃščje, n. coll. odsekane veje, Notr. ( Nov.)- C.; das Faschinenwerk, Jan.; Reisig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 3. praska.
8311. 2. prášiti, -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
8312. prȃška, f. der Kohlenstaub bei den Kohlenbrennern, die Lösche, Cig.; praško ogrebati, die Lösche abstechen, Cig.; — prim. bračka, braška, iz it. bracia, glühende Kohlen.
8313. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
8314. (prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont ( astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch ( hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch ( math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel ( geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! ( iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
8315. prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.
8316. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
8317. pravíłən, -łna, adj. regelrecht, regelmäßig, Cig., Jan., M., Cel. (Ar.), nk.; — normal, Cig., Jan.; pravı̑łna brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — correct, fehlerlos, Jan., Cig. (T.), nk.; pravilno govorjenje, die Orthoepie, Cig. (T.); pravilna pisava, nk.; — prim. pravilo.
8318. pravı̑łnik, m. eine Regeln enthaltende Schrift, das Reglement, das Regulativ, das Statut, die Norm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; službni p., das Dienstreglement, DZ.; kretni p. (pri železnici), das Betriebsreglement, DZ.
8319. prȃvọ, n. der Inbegriff der Gesetze einer Art, das Recht, Cig., Jan., nk.; javno p., občno p., privatno p., nk.; stvarno p., dingliches Recht, Nov.; osnovno p., das Grundrecht, Cig. (T.); prirodno p., das Naturrecht, Cig. (T.).
8320. pravǫ̑č, f. 1) das Gerücht, Mur., Cig., Jan.; p. je, man sagt, Cig.; — die Sage, Mur., Cig., Jan.; — das Sprichwort, C., Volk.; — 2) die Sitte, vzhŠt.
8321. pravokǫ̑tje, n. 1) ein rechter Winkel, Levst. (Pril.); peti v p. stisnjeni, Telov.; — 2) = pravokotnik, Cig., Jan., DZ.
8322. pravokrẹ́pən, -pna, adj. rechtskräftig, Cig. (T.), Levst. (Cest., Pril.), Nov., DZ.; pravokrepno razsodilo, DZ.
8323. praznę̑n, adj. = prazničen, C., GBrda; — prim. pražnjen.
8324. praznína, f. 1) leerer Raum; praznine puščati za pripise, DZ.; — die Leere, Jan., Cig. (T.); Torricellijeva p., Sen. (Fiz.); — die Lücke, Jan., Cig. (T.), LjZv.; — 2) die Wüste, Guts., Cig.
8325. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. praznen.
8326. prè, adv. wie man sagt, wie es heißt, angeblich, Cig., Jan., vzhŠt.; ima pre denarje, man sagt, er habe Geld, Cig.; on je pre prišel, er soll gekommen sein, Mik.; (skrčeno iz: prejo = pravijo, C.; prim.: dosti jih je, prejo, poginilo, Hal.- C.).
8327. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
8328. prebarkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, C.; — prim. barati.
8329. prebiják, m. der Durchschlag (bei den Schmieden und Schlossern), Cig.; — prim. prebijač 1).
8330. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid- Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
8331. 1. prebíti, -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.- Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — ( praes. prebı̑jem, Št.).
8332. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
8333. prebǫ̑gati, -am, vb. pf. sich ungehorsam zeigen: očeta nikoli ne preboga, er gehorcht dem Vater immer, Lašče- Levst. (M.); Moj sin me nikdar še prebogal ni, Npes.-K.; — prim. (u)bogati.
8334. prebòj, -bója, m. 1) das Durchschlagen, der Durchschlag, Cig., Jan.; — 2) die Pore, Erj. (Ž., Som.), Cig. (T.); — 3) die Zwischenwand, C.; "kar je vmes postavljeno", Dict.; — 4) die Compensation, Cig. (T.), DZ.; — prim. 2. prebiti 2).
8335. prebolẹ̑vnik, m. der Reconvalescent, Levst. (Pril.).
8336. prebrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. durchspritzen, Jan.
8337. prebrizgljáti, -ȃm, vb. pf. durchspritzen, Cig.
8338. prebrízgniti, -brı̑zgnem, vb. pf. durchspritzen, Cig.
8339. prècej, adv. 1) sogleich; p. pridem; p. za oglom; — 2) ziemlich; p. močan, p. veliko; = ziemlich viel: imam p. denarja, dela; (v tem pomenu nav. precèj); — iz: pred se, Mik. (Et.).
8340. precę̑jšnji, adj. ziemlich groß: ženin je bil s precejšnjim krdelom prijezdil, Jurč.
8341. precẹ̑n, adj. zu wohlfeil, nk.; spottwohlfeil, Jan.; — prim. preceno, cen.
8342. precẹnǫ̑, adv. zu wohlfeil; — prim. ceno.
8343. precę́rjati se, -am se, vb. impf. = ošabno se izpakovati, nenavadno se pretezati in stopati, BlKr.; — prim. precvirjati se.
8344. precmı̑ljkast, adj. bald zu dick, bald zu dünn: precmiljkasta preja, Gor.; — prim. cmila.
8345. precvírjati se, -am se, vb. impf. sich in unnatürlicher Weise strecken und bewegen, sich affectiert benehmen, jvzhŠt.; — prim. precerjati se.
8346. prẹ́čən, -čna, adj. 1) was überzwerch ist, Quer-, Mur., Cig., C.; prẹ̑čni tram, der Querbalken, V.-Cig.; der Bundtram beim Dachstuhl, vzhŠt.; prečno krilo, der Querflügel (eines Gebäudes), Levst. (Pril.); prečna steza, der Seitenweg, Rib.- M.; — 2) verschoben: p. les, Z.; — prečno dekle, ein ungleichschultriges Mädchen, Z.
8347. prečəščèn, -éna, adj. hochgeehrt, Cig., Guts. (Res.); prečeščeno telo, der allerheiligste Leib, Z.; — prim. čestiti.
8348. prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
8349. prẹ̑čnik, m. 1) der Querbalken, das Querholz, Cig., ( n. pr. pri plotu, kozolcu) Dol.; der Trambaum im hölzernen Zimmer, Z.; ob p. se zadevati, Zv.; — der Schrankbalken, Cig.; — die Fenstersprosse, Cig.; — 2) ein quer durch den Acker gezogenes Ackerbeet, Mur.; — 3) das Zwerchfell, Dol.
8350. prẹ́čnọ, n. = pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo denejo, Črni vrh ( Notr.)- Štrek. (Let.).
8351. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
8352. predčútiti, -im, vb. impf. = prej čutiti, voraus empfinden, ahnen, Mur., Cig., Jan.; — prim. pred III.
8353. 1. predẹ̑łək, -łka, m. 1) die Scheidewand: možganski p., die Hirnscheidewand, Cig.; — 2) die Abtheilung, C.; z. B. eine Abtheilung des Dreschbodens, M.; snopje skladati, zdevati v p. (bansen), Cig.; — die Loge, Cig.; — das Coupé, Jan. (H.); — das Quartier (Abtheilung einer Stadt), Cig.; — die Rubrik, Cig., Jan., DZ.; trošni p., die Ausgabsrubrik, Levst. (Pril.).
8354. prẹ̑dən, conj. ehe, bevor; oglasi se pri nas, preden odideš.
8355. prẹ̑dẹšnji, adj. der vordere, C., Prip.- Mik.
8356. prę́deštvọ, n. = pridiga, ogr.- C.
8357. predẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad predejati; anders o. anderswohin legen, umstellen, überlegen; bolnika p. s postelje na posteljo; nit pri predenju p. (häkeln), Cig.; — p. se, = seliti se, C.
8358. prę́dga, f., Mur., pogl. pridiga.
8359. prę́diga, f. = pridiga, Mur., Cig., Jan., Dalm.
8360. prę́dika, f. = pridiga, ogr.- C.
8361. predirljívost, f. 1) die Eindringlichkeit ( prim. predirljiv 1)); — 2) die Durchdringlichkeit, Cig., Jan.
8362. predkȗpəc, -pca, m. der Vorkäufer, Meg., Mur., nk.; — prim. prekupec.
8363. predlǫ̑žba, f. 1) die Präsentation, Jan.; — 2) die Vorlage, DZ.; deželnozborska p., die Landtagsvorlage, Levst. (Pril.).
8364. predlǫ̑žək, -žka, m. die Vorlage (im Parlament), Levst. (Pril.); — das Vorlagblatt: p. za risanje, UčT.
8365. predložílọ, n. die Vorlage, Levst. (Pril.); vladno p., DZ.
8366. prẹ̑dnica, f. 1) die Vorgängerin, Cig., Jan.; — 2) die Vorsteherin einer Congregation, die Priorin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Vorsilbe, Jan.; das Präfix, Cig. (T.).
8367. prẹ̑dnik, m. 1) der Vormann, Jan.- Cig. (T.); — der Vorgänger, Cig., Jan.; — der Vorfahr, Cig., Jan., Pohl. (Km.); predniki, die Ascendenten, Cig. (T.); — 2) der Obere, Mur.; der Vorstand, Jan., Navr. (Kop. sp.); občinski p., Vrt.; der Prior, Cig., Jan.; — 3) die Schürze, Št.- Cig.; — 4) der Vorschuh, Str.
8368. prẹdnják, m. 1) der Vordermann, C., DZ.; mož pri prednjem veslu na plavu, Pjk. (Črt.); — das Vorderpferd, Cig.; — 2) der Held (einer Geschichte), die Hauptperson, Cig.; — 3) der Vorgänger, C.; — 4) der Vorstand, C.; — 5) der Vorderzahn, der Beißzahn, Cig. (T.); — 6) die Schürze, Guts.- Cig., Bes.; — 7) die Prämisse ( phil.), Žnid., DZ.; — 8) der Vorderbrantwein, C.
8369. predolẹ́ti, -ím, vb. pf. gewachsen sein: p. komu, = kos biti komu, C.; — nam. predovleti; prim. dovleti.
8370. predplačílọ, n. die Vorausbezahlung, Jan.; — die Pränumeration, Cig.; — der Vorschuss, Levst. (Pril.), nk.
8371. predpȏłdan, m. = II. predpoldne, der Vormittag, Mur., jvzhŠt.; — prim. dopoldan.
8372. predpọ́stariš, adv. von Alters her: Po rodu ti mene Predpostariš znaš, Vod. (Pes.); — prim. postariš.
8373. predrę̑nski, adj. = predrt, verwünscht, Z.; predrenska reč! Dol.; ( verzaubert, Met.); — prim. predreti 2).
8374. prẹ̑dstvən, -stvəna, adj. prioritätisch, Prioritäts-, Cig.; predstvena pravica, Cig.; predstvene obligacije, Prioritätsobligationen, DZ.
8375. prẹ̑dstvọ, n. der Vorrang, der Vorzug, Cig., Jan., nk.; die Priorität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
8376. pregəníti, -gánem, vb. pf. 1) biegen, falten; papir p.; — 2) (ein Glied des Körpers) bewegen; ne more roke p., Cig.; p. se, sich regen, sich rühren, Cig.; — vse le-to tebe ne pregane, alles dieses rührt dich nicht, Jap. (Prid.).
8377. preglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) durchsehen, revidieren; p. knjigo, račune; visitieren, untersuchen; šolo p.; durchmustern; vojsko p., Cig.; — überblicken, überschauen; ni moči vsega polja p.; — 2) p. komu kaj, jemandem etwas nachsehen ( z. B. eine Schuld o. Strafe); on tebi ne bode pregledal, Schönl.; — 3) p. se, sich versehen, Cig., Jan., C., Dalm.; — kdor se pregleda, zaigra, versehen ist verspielt, Cig.; — 4) = izpregledati, sehend werden, Mur., C., Dalm.; — zur Erkenntnis gelangen: čas bo prišel, ko boste pregledali, Burg.
8378. 2. prę́gniti, prę̑gnem, vb. pf. auseinander gehen: srajca je pregnila, SlGor.- C.; aufspringen (von Hülsen, Geschwüren. u. dgl.), C.
8379. pregǫ̑nski, adj. 1) Durchtriebs-: pregonska pravica, das Recht des Durchtriebes, Cig.; — 2) Verfolgungs- ( prim. pregon 3)).
8380. pregovȃrjati, -am, vb. impf. 1) reden, fabeln, Notr.; kaj tu pregovarjate? Trub.; — 2) widersprechen, raisonnieren, hadern, Mur., Cig.; kaj zmerom pregovarjaš? jvzhŠt.; — p. se, einen Wortwechsel haben, disputieren, streiten, Mur., Cig., C.; kregali so se ali pregovarjali, Krelj; p. se s svojo ženo, Zv.; p. se in pričkati s kom, LjZv.; mi se o tem ne bomo nič pregovarjali, DSv.; — 3) zu überreden oder umzustimmen suchen: p. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Svet. (Rok.); — 4) p. komu kaj, jemandem etwas vorwerfen: p. komu hrano, Ig (Dol.).
8381. pregọ̑vor, m. 1) das Sprichwort; kakor pregovor pravi; v p. priti, zum Sprichwort werden, Cig.; — die Devise, Cig. (T.); — 2) der Widerspruch, C., Z.; — 3) pregovori, Unterhandlungen: pregovore imeti, unterhandeln, Cig. (T.); ( rus.); — 4) die Überredung, Jan.
8382. pregọ̑vorən, -rna, adj. sprichwörtlich, Cig., Jan.
8383. pregovoríti, -ím, vb. pf. 1) widersprechen: vse mu pregovori, er widerspricht ihm in allem, Mur.; — 2) überreden, bereden; ne da se p.; — 3) durch Sprechen das Schweigen brechen, zu sprechen anfangen; Eva kačo zagleda, kača pregovori, Valj. (Rad); nisem besedice pregovoril, Z.
8384. pregrȃbək, -bka, m. mesto, kjer se zgrabljeno seno razgrabi, da se ondukaj voz postavi in se potem seno od obeh strani naklada, Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.).
8385. pregrẹ́šnik, m. der Lasterhafte; kako dolgo se bodo pregrešniki veselili? Dalm.; hoditi v svet pregrešnikov, Jsvkr.; — der Übelthäter, Jan.; zdajci so njega na križ pribili in dva pregrešnika ž njim, Trub.; pregrešnike svoje bodemo mi vam uže izdali tačas, kadar se nam bode dobro zdelo, Jurč.
8386. pregrízniti, -grı̑znem, vb. pf. 1) mit einem Biss durchdringen, durchbeißen, entzweibeißen; otrok skorjo težko pregrizne; — 2) besedo p. = nagajivo ali zlobno odgovoriti komu, zasukavši njegovo besedo v drugačnem zmislu, nego jo je on izrekel, Kr.; den Sinn eines Wortes verdrehen, Mur., Met.; na pregriznjeno besedo se še bolj ostra reče, Jap. (Prid.); (tudi: sein Wort brechen, Cig.; prisego p., den Eid brechen, Vod. [Izb. sp.]).
8387. prẹ́gršče, n. = perišče, die doppelte Handvoll, Cig.; — prim. stsl. pregršta.
8388. prehitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durcheilen; — 2) zuvoreilen, vorlaufen, überholen: p. koga dirjaje, jezde, lete, z vozom itd.; temna noč jih prehiti (überrascht sie), Cig., C.; zuvorkommen: p. koga s snubitvijo, Cig.; jemandem den Vorrang ablaufen, ihn überflügeln, Cig., Jan.; — 3) übereilen: dobro delo se ne da prehiteti, gut Ding braucht Weile, Cig.; prehiteno delo, ogr.- C.; — p. se, sich übereilen, Slom.; v pričevanju se p., Škrinj.- Valj. (Rad).
8389. prehȗd, -húda, adj. zu schlimm; — überaus schlimm; prehudo, allzuarg; prehudo koga natepsti; prehude bolečine, sehr heftige Schmerzen; — prim. hud.
8390. preiskovȃvəc, -vca, m. der Durchsucher, Cig.; — der Untersucher, der Inquirent, Cig., Jan.; sodnik p., der Untersuchungsrichter, Cig.; — der Erforscher, der Forscher, Cig., Jan.; p. prirodnih pojavov, der Naturforscher, Cig. (T.); p. sv. pisma, der Bibelforscher, Cig.
8391. preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.- Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.- C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.- Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.- Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.
8392. preizkúsiti, -kȗsim, vb. pf. durchprüfen, prüfen, Mur., Cig., Jan.; erproben, Mur., Cig., Jan.; preizkušen, erprobt, bewährt, Cig., Jan.; preizkušena mera, geaichtes Maß, Levst. (Nauk); — ( nav. preskusiti; prim. izkusiti).
8393. preizrážati, -am, vb. impf. ad preizraziti ( prim. preizražanje).
8394. 1. prę̑ja, f. 1) das Spinnen; na prejo iti, hoditi, spinnen gehen, Cig.; = v prejo hoditi, C.; na preji biti, Jurč.; pripoveduje, kakor bi bila na preji, Dol.; — 2) das Gespinst, das Garn; tenka, debela p.; volnena p., das Wollgarn; rokotvorna p., mit der Hand gesponnenes Garn, DZ.; — 3) kamenita p., der Asbest, C.
8395. 2. prę́ja, f. die Schnalle (an Kleidern, Schuhen), ogr., Rez.- C. ( Vest.), Bolc- C.; — der Kettenring, C.; — prim. prega; ( C. ( Vest. I.) primerja: -preti, -prem).
8396. prejẹdljı̑vəc, -vca, m. ein Mensch, der gerne widerspricht, zankt, Cig.

   7.797 7.897 7.997 8.097 8.197 8.297 8.397 8.497 8.597 8.697  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani