pri (7.997-8.096)

7997. pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.- Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš ( Gor.)- DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce ( Gor.)- DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.
7998. pohı̑štvọ, n. 1) das Hausgeräth, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C., Trub.- Mik., Ravn., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) das Hauswesen, pohištvo ravnati, Dalm.; — das Hausvermögen, ogr.- Valj. (Rad); k pohištvu spadajo tudi hrami, travniki, logovi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Behausung, Dalm.; pri svojem pohištvu imeti za vsacega berača pripravljen dar, Npes.-K.; — das Wohngebäude, Meg., Dict., Cig., Jan., Danj.- Mik.; izmed drevja se vidijo bela pohištva, LjZv.
7999. pohı̑tljaj, m. die Beschleunigung: pohitljaji pri računanju, die Rechnungsvortheile, nk.
8000. pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; ( rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.- Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.
8001. poistovę́titi, -ę̑tim, vb. pf. identificieren, Cig. (T.); — prim. hs. istovetni, derselbe.
8002. poizvẹdẹ́ti, * -vẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, erheben; — prim. pozvedeti.
8003. poizvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. in Erfahrung zu bringen suchen, nachforschen; — prim. pozvedovati.
8004. pojȃc, m. der Bajazzo, der Harlekin, LjZv.; prim. bajac, pajac.
8005. pojadikováti, -ȗjem, vb. pf. ein wenig jammern, Jurč.; — prim. jadikovati.
8006. pǫ́jalica, f. 1) der Streifregen, Cig. (T.); prim. pojavica 1); — 2) die Brunft, Z., C.; kozja p., C.
8007. pojasníti, -ím, vb. pf. erläutern, aufklären, Cig., Jan., nk.; anschaulich o. evident machen, Cig. (T.); stvar se je pojasnila, die Sache hat sich aufgehellt, Cig.; p. prikazen, die Erscheinung erklären, Sen. (Fiz.).
8008. 1. pojȃta, f. ein Wirtschaftsgebäude: = kaka suhota ali poslopje, Lašče- Erj. (Torb.); die Wagenremise, C.; der Schoppen, BlKr.; die Scheuer, Habd.- Mik.; pojate se od žita šibijo, Slom.; — der Stall, Habd.- Mik.; eine unbedachte gemauerte Hürde, Notr.; — eine armselige Hütte, ogr.- C.; eine Bretterhütte, Poh.; — ein weitläufiges Gebäude, Z., Gor.; kakšna pojata je to! (o veliki hiši), jvzhŠt.; — prim. češ., polj. jata, Hütte, Mik. (Et.).
8009. 1. pǫ́jati, -am, vb. impf. 1) jagen, einhertreiben, tummeln, herumjagen, Cig., Jan., Dol., Gor., zapŠt.; hudič ga je pojal po puščavah, Trub.; ne (ni) dalje pojal Davida, Dalm.; konje p., Cig.; psi so jelene pojali, LjZv.; burja morje poja, C.; V polje hrepenenje ga poja, LjZv.; — Jagd machen, jagen, Meg.- Mik.; — p. se, sich tummeln, Jan.; — 2) p. se, brunften, läufig sein (von vierfüßigen Thieren); krava, kobila, prasica se poja; — prim. goniti se.
8010. pojàv, -jáva, m. die Erscheinung, Cig. (T.), nk.; prirodni p., die Naturerscheinung, Cig. (T.), Navr. (Let.); svetlobni p., die Lichterscheinung, Žnid.
8011. pojbár, -árja, m. der Bursche, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. nem. Bube.
8012. pojẹ̑d, f. 1) das Mahl, das Gelage, C.; — 2) der Gram, C.; prim. pojesti 2).
8013. pojẹ̑manje, n. 1) das Athmen, Mur.; — die letzten Züge: p. se približuje, Trub.; v zadnjem pojemanju, in den letzten Zügen, C.; — das Schluchzen, Mur., Cig.; — 2) das Abnehmen.
8014. 1. pojénje, n. das Tränken; die Speisung ( mech.), Cig. (T.); — prim. pojiti.
8015. 2. pojénje, n. das Treiben, das Jagen; — prim. poditi.
8016. poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.- Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora- C.; ( prim. pojemati).
8017. poję́tnost, f. die Begreiflichkeit, Cig. (T.); — prim. pojeten.
8018. pojẹ́žati, -am, vb. impf. ad pojezditi; niederreiten, Cig.; — mrzlica ga poježa, er hat Fieberanfälle ( prim. kobila = mrzlica), C.
8019. pojúžinati, -am, vb. pf. južino pojesti, das Mahl oder die Jause verzehren; — prim. južina.
8020. pòk, pǫ́ka, m. 1) der Knall; die Detonation, Cig. (T.); — 2) die Schmitze an der Peitsche: p. priplesti na bič, die Peitsche beschmitzen, Cig.; — 3) = poka, die Spalte, der Sprung, Cig., Jan.
8021. pokabljáti, -ȃm, vb. pf. durch Betröpfeln besudeln, C.; otrok si je pri jedi obleko pokabljal, jvzhŠt.
8022. pokarávati, -am, vb. impf. ad pokarati; wiederholt tadeln, rügen, Prip.- Mik.
8023. pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.- Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
8024. pokázati, -žem, vb. pf. zeigen; pokaži, kar imaš v roki! s prstom komu kaj p.; pot p., den Weg weisen; p. komu, kako se orje; vrata p., die Thüre weisen; zobe p. komu, jemanden anblecken; hrbet p. komu, jemandem den Rücken kehren; pete p., das Fersengeld nehmen, Jan.; — vorzeigen, vorweisen: p. pisma, izpričevala; — zum Vorschein bringen: čas bo pokazal, die Zeit wird lehren, Cig.; an den Tag legen; p. svojo slabost, svojo ničnost; z delom, v dejanju svojo ljubezen p.; — p. se, sich zeigen, zum Vorschein kommen, erscheinen; p. se v praznični obleki; p. se iz vode; solnce se je pokazalo izza oblakov; — pokazalo se je, es hat sich herausgestellt; — p. se hvaležnega, sich dankbar erweisen, Cig., nk.
8025. pokinkováti, -ȗjem, vb. impf. 1) ad pokinkati, nicken, wackeln, C.; — 2) den Nachhochzeitsschmaus halten, C.; ( prim. pokinka).
8026. poklẹ̑st, f. abgehauener Baumzweig, C.; — prim. paklest.
8027. poklícati, -klı̑čem, vb. pf. rufen; p. koga po imenu; p. hlapca, naj pride jest; na pomoč p., zu Hilfe rufen; vina p., Wein begehren (im Wirtshause); berufen; Bog ga je k sebi poklical; vorrufen, vorladen; p. koga na odgovor, jemanden zur Verantwortung ziehen, Cig.; p. za pričo, pred sebe, pred sodnika; pod orožje p., zu den Waffen einberufen; herausfordern: p. koga na boj, Cig., Jan.
8028. poklonı̑təv, -tve, f. die Darbringung, Jan.; die Schenkung, nk.; prim. pokloniti 2).
8029. pokmę́tovati, -ujem, vb. pf. die landwirtschaftlichen Arbeiten allmählich beenden: pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
8030. poknjȃva, f. das Krachen, Jan.; — prim. hs. pucnjava.
8031. pókoj, -kǫ́ja, m. 1) die Ruhe, die Rast; ne najti pokoja, keine Ruhe finden, unstet sein, Cig.; grobni p., die Grabesruhe; Bog mu daj večni mir in pokoj! Gott gebe ihm die ewige Ruhe! — pri pokoju biti, gestorben sein, C.; — 2) der Ruhestand, der Pensionsstand, Cig., nk.; v p. iti, nk.; — tudi: pokòj, -kǫ́ja.
8032. pokǫ́jən, -jna, adj. 1) ruhig, friedlich, Mur., Cig., Jan.; stanovi, kateri se nam bolj pokojni ali manj nadležni zde, Jap. (Prid.); — 2) verstorben, selig: pokǫ̑jni brat, Mur., Cig., Jan., nk., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu.
8033. pokolẹ̑nčək, -čka, m. das Kind, das bei der Hochzeit der Braut feierlich auf den Schoß gegeben wird, C.; — prim. kolenček 1).
8034. pokončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, vertilgen; ogenj z nebes je mesto pokončal; vse je pokončano, alles ist verwüstet, verheert; toča je ves pridelek pokončala; mrčes se da p.; to ga je pokončalo, das hat ihm den Hals gebrochen, Cig.
8035. pokopčáti, -ȃm, vb. pf. betreten (vom Geflügel), C.; — prim. 1. kopčati 2).
8036. pokọ̑ra, f. die Buße; bes. die kirchliche, jemandem auferlegte Buße; čaka, kakor grešnik na pokoro = težko čaka, C.; pokoro delati za kaj, für etwas Buße thun, büßen: za pokoro, zur Buße, als Buße; — ti pokora ti! (o človeku, ki sitnosti prizadeva); ti pokora zagatna! Levst. (Zb. sp.); pokoro imeti s kom, mit jemandem sein Kreuz haben, Vrt.; — pokoro plačati, Buße, Strafe zahlen, C.
8037. pokorjávati, -am, vb. impf. = pokoriti, strafen, p. se = pokoriti se, sich unterwerfen, sich fügen, Jan. (H.); — prim. hs. pokoravati.
8038. pokostiti, -im, vb. impf. firnissen, Jan. (H.); — prim. pokost.
8039. pokǫ́tən, -tna, adj. Winkel-, Cig., Jan.; pokotna pridiga, eine Winkelpredigt, Trub.; pokǫ̑tni sodnik, der Winkelrichter, V.-Cig.; pokotni pisač, der Winkelschreiber, Cig.
8040. 2. pokotína, f. das Vieh, C.; — prim. pokot.
8041. pokotúrniti, -ȗrnem, vb. pf. in rollende Bewegung versetzen, wälzen; p. rešeto za kom, Vest.; p. se, in rollende Bewegung gerathen, sich dahinwälzen, Prip.- Mik.
8042. pokrájina, f. 1) die Grenzscheide, Dict.; na pokrajini, an der Grenze, Dalm.; do potoka Javok, kateri je Ammonovih otrok pokrajina, Dalm.; črez ajdovske pokrajine pridigujoč, Krelj; Na kraj oblasti dunajske, Dol' na pokraj'ne ogrske, Npes.-K.; — das Grenzland, der Grenzbezirk, die Mark, Cig., Jan., Met.; — 2) der Landstrich, die Landschaft, Cig., Jan., nk.; in je nje pripeljal v svoje svete pokrajine, Dalm.; — die Provinz, das Nebenland, Cig., Jan., Cig. (T.); — tudi pokrajína, nk.
8043. pokrȃspati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen, C., jvzhŠt.; — prim. kraspati.
8044. pokrę́pati, -am, vb. pf. = pocrkati; — prim. 2. krepati I.
8045. pokrovı̑teljica, f. die Protectorin, nk.; — prim. pokrovitelj.
8046. pokrovı̑teljski, adj. Protectors-, nk.; Schutz-: pokroviteljska vlada, die Schutzherrschaft, C.; — prim. pokrovitelj.
8047. pokúčiti, -im, vb. pf. niederbeugen, Z.; p. se, = pripogniti se, sich beugen, C.; p. se pod mizo, Dol.
8048. pokúljiti, -im, vb. pf. p. vola, dem Ochsen die Hörner abschlagen, Fr.- C.; — prim. kulj.
8049. pokuzmáti, -ȃm, vb. pf. zupfen: p. koga za brado, Jurč.; — prim. pokezmati.
8050. pokvápiti, -im, vb. pf. durch Betröpfeln beschmutzen, M.; pri jedi p. se, ogr.- C.
8051. pokvarílọ, n. die Beschädigung, Levst. (Pril.); nesreče in pokvarila, Unglücksfälle und Beschädigungen, DZ.
8052. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
8053. 2. pòł, póla, m. 1) die Schöpfschaufel (um aus dem Schiffe das Wasser damit zu schaufeln), V.-Cig.; s polom poljejo vodo iz čolna, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 2) die Futterschwinge, Cig.
8054. polagȃvəc, -vca, m. der Leger, Cig.; p. priznanice, der Fassionsleger, DZ.
8055. polȃžar, -rja, m. mladenič, ki na dan sv. Lucije zarano, predno domači vstanejo, pride in živini položi, Pjk. (Črt. 93.).
8056. polča, f. das Jätgras, das Unkraut, Jarn.; — prim. pleti (?).
8057. połčetŕti, num. vierthalb; p. goldinar dati za kaj, 3 1/2 Gulden für etwas geben; v polčetrti uri kam priti; tudi: pọ̑łčetrti; (pọ̑łštrti, jvzhŠt.).
8058. polə̀g, I. adv. daneben, dabei; p. stati, daneben stehen; tudi jaz sem bil p., auch ich war dabei; — außerdem: poleg so pa tudi veseli, Erj. (Izb. sp.); tudi: póləg (in: polę̑gi, jvzhŠt.); — II. póləg, praep. c. gen. 1) neben; zvezda p. zvezde; p. vasi so travniki; p. mene je sedel ali šel brat; p. sebe imeti koga, jemanden neben oder bei sich haben; — längs: p. reke, Cig., Jan.; p. potoka sem se izprehajal, Mur., Met.- Cig.; — p. tega, dazu (kommt, dass), außerdem; zugleich, Cig.; — 2) gemäß, Jan.; p. tega, demnach, Cig.; p. tvoje volje, ogr.- Mik.; kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija, LjZv.; poleg zapovedi, LjZv.; ("polgi", Meg., Boh.- Mik.); — prim. stsl. podlъgu, podlъgъ, secundum, Mik. (Et.).
8059. polẹnják, m. das Wagendrittel: štrange so na polenjaku pripete, C.
8060. polẹtkováti, -ȗjem, vb. impf. = polutkovati, Nachlese halten, Jan., M.; — prim. hs. paljetkovati.
8061. półhək, -hka, adj. = plehek, mürbe, C., Habd.- Mik.; — gehaltlos, geschmacklos, ungesalzen, Notr.; — prim. pligek.
8062. 1. políca, f. 1) ein horizontal irgendwo ( z. B. an der Wand) angebrachtes Brett, um etwas darauf zu stellen; p. za kuhinjsko pripravo, za bukve; — p. pod oknom, das Fensterbrett; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — das Pflugspannbrett, das Holz, woran die Pflugräder laufen, und worauf der vordere Theil des Grendels ruht, Cig.; — das Querholz an der Egge, Cig., Svet. (Rok.); — das Gesims, Cig., Jan., Mik.; — die Schwinge beim Wagen, Mik.; — das Streichbrett am Pfluge, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — die Tragleiste an der Haspel, V.-Cig.; — der Flügel oder Schaft am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — das Holz, das in der Mühle den Triebstock hält, Z., jvzhŠt.; — 2) = pola, die einfache Breite der in einen Ballen zusammengelegten Leinwand, C.; — 3) eine niedere, ebene Fläche, C.
8063. 2. polīca, f. ein Zettel ( z. B. der Mautzettel), SlGor.- C.; — die Polizze, nk.; — prim. it. polizza.
8064. policı̑ja, f. redarstvo, die Polizei; občinska p., die Gemeindepolizei, porečna p., die Strompolizei, DZ.; pristanska p., die Hafenpolizei, Cig.
8065. 1. polı̑čnica, f. die Halbmaßflasche, Z.; — prim. polič.
8066. 2. polı̑čnica, f. ein Gestell mit Fächern, Z.; ein solcher Kasten, Fr.- C.; — prim. polica.
8067. 3. polı̑čnica, f. die Maulschelle, Fr.- C., Nov.; — prim. lice.
8068. 1. polı̑čnik, m. ein Gefäß, das eine halbe Maß hält, Mur., C., Z.; — prim. polič.
8069. 2. polı̑čnik, m. der Kehlhobel, Cig.; — prim. polica.
8070. polivȃłnica, f. die Gießkanne, Z.; der Spritzkrug, Mur.
8071. polı̑vka, f. s čimer se kaka jed ( n. pr. žganci) polijo, Dol.; — slaba juha, Kr.; juha iz bučnih jedrc, BlKr.; — = juha, die Brühe, die Suppe, Guts., Cig., Jan.; goveja polivka, Vrtov. (Km. k.); ( prim. češ. polivka, die Suppe); — = omaka, die Sauce, Vod. (Izb. sp.).
8072. 2. polják, m. der Schöpflöffel, C.; — prim. plati.
8073. poljubı̑nka, f. neko jabolko (iz Poljubina pri Tolminu doma), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
8074. poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.- C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.- Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
8075. połlẹ̑tje, n. das Halbjahr, das Semester, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.; — prim. poluletje.
8076. połnję́nica, f. das Füllungsmahl, Cig.; "denes imam polnjenico, rekše vinski kupec pride s posodo, da mu jo napolnimo", Rihenberk- Erj. (Torb.).
8077. pọ̑łnočka, f. = polnočnica, Ščav.- C., vzhŠt.- Pjk.; od polnočke priti, BlKr.- DSv.
8078. pȏłst, -ı̑, f. = klobučina, der Filz, Vrt., DZ., Levst. (Podk.); — prim. stsl. plъstъ.
8079. pȏłšnica, f. die Bilchfalle, pri Fari- Štrek. (LjZv.).
8080. pȏłt, -ı̑, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut ( fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.- Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
8081. poltora, f. neki denar: ein Zweigroschenstück, ogr.- C.; — ein halber Groschen, (-úra) Pohl., Mur.; — prim. stsl. polъ vъtora = poldrugi.
8082. polunadstrǫ̑pje, n. das Mezzanin: podstrešno p., Levst. (Pril.).
8083. pomagȃj, m. na p. klicati, zu Hilfe rufen, C.; na p. vpiti, Vrt.; na p. priti, zur Aushilfe kommen, Mik.; na p. biti komu, jemandem helfen oder behilflich sein, ogr.- C.
8084. pomagálọ, n. der Behelf, das Hilfsmittel, Cig. (T.), Erj. (Som.), DZ., Nov., Levst. ( LjZv.); naj se poprijemajo tega branila in pomagala, Cv.
8085. pomagȃtelj, m. der Gehilfe: zdravniški p., der Assistenzarzt, Levst. (Pril.).
8086. pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).
8087. pomeljȃj, m. 1) der etwas in die Mühle fährt oder bringt, der Mahlgast, C., vzhŠt.; — 2) = prežar pri ženitvah, iti na pomeljaje, vzhŠt.- C.
8088. pomíčnost, f. 1) die Verschiebbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Pikantheit ( prim. pomičen 2)).
8089. pomígniti, -mı̑gnem, vb. pf. einen Wink geben; p. komu; p. komu, naj sem pride, jemandem herwinken.
8090. pomı̑jak, m. das Spülichtschaff; — prim. pomijnjak.
8091. pomı̑jnica, f. 1) das Spülichtschaff, C.; — 2) die Abwaschküche, Levst. (Pril.).
8092. pomı̑n, m. 1) die Erinnerung, C.; — pomina vreden, merkwürdig, Cig., Jan.; — 2) die Erwähnung, C.; — 3) na pọ̑min se imeti, sich inacht nehmen, C., Jap. (Prid.); pogl. pomen 2).
8093. pomirı̑teljstvọ, n. das Vermittleramt, Levst. (Pril.).
8094. pomíšljati, -am, vb. impf. ad pomisliti; 1) bedenken; (im Geiste) betrachten, C.; — p. kaj, sich etwas vorstellen, Cig. (T.); p. si (se), sich besinnen, Bedenken tragen, Cig.; — p. se nad dobroto le-te ali one stare navade, Jap. (Prid.); kaj se pomišljate? Str.; — 2) p. se, brunften (von der Kuh): krava se pomišlja, Cig., C., Gor., Notr.
8095. pọ́mnẹti, * pọ̑mnim, vb. impf. nicht vergessen haben, sich auf etwas besinnen können; sich erinnern, gedenken; p. kaj, koga; on me še bode pomnel, er wird an mich noch denken; to še dobro pomnim; tvojega deda še dobro pomnim; vse žive dni bom to pomnel, Zeit meines Lebens werde ich das nicht vergessen, Cig.; pomni to! merke dir das! Cig.; odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, seit Menschen Gedenken, Cig., Jan.; ( nav. se piše in govori pomniti, toda prim. Levst.- LjZv. I. 212.; — na vzhodu "puniti", Mik. [Et.]).
8096. pomnožílọ, n. die Vermehrung, der Zuwachs, Levst. (Pril.).

   7.497 7.597 7.697 7.797 7.897 7.997 8.097 8.197 8.297 8.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani