pri (7.897-7.996)

7897. podlə̀htnica, f. das eine Bein des Unterarmes: die Elle (ulna), Erj. (Som.); — prim. podlahtnica.
7898. podlẹ̑ka, f. = podlaka, das Unterfutter, Cig., Ravn. (Abc.), Bes.; p. pri klobuku, Glas.
7899. podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).
7900. podləstə̀v, -tvè, f. der Nasenfisch (cyprinus nasus), C., Frey. (F.); — prim. podust.
7901. podlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Unterlage, DZ., Z.; die Stütze, Mur., Met.; — 2) das Brutei, Jan.; — 3) das Substrat, Cig. (T.), ( z. B. einer Forderung), Levst. (Pril.); — = razlog, der Grund, Mur., C., Met.; — 4) die Unterthänigkeit: v p. vsiljevati, ogr.- C.
7902. podlọ̑ga, f. 1) das Darunterliegende, die Unterlage, Cig., Jan.; p. pri pisanju, Z.; — biti za podlogo, zur Folie dienen, Cig.; — podolžna p., die Langschwelle, Cig. (T.); — der Lagerbaum (im Keller), Cig.; — 2) das Unterfutter (eines Kleides), Mur., Cig., Jan., C.; das zur Fütterung dienende Leder, C.; — = podpetek, der Schuhabsatz, C.; — 3) die Grundlage, das Substrat, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; izračunjavanju kaj deti v podlogo, DZ.; jemati za podlogo, zugrunde legen, DZ.; na podlogi podatkov, Levst. (Pril.), DZ.
7903. pǫ́dlost, f. die Niedrigkeit, die Gemeinheit, Cig. (T.), C., nk.; — prim. podel.
7904. podlǫ́žnik, m. 1) der Unterthan; oblastnik ali p., Fürst oder Unterthan, Trub.; desetinski p., der Zehenthold, fevdni p., der Vasall, graščinski p., der Erbhold, Cig., Jan.; — 2) das Trittbrett (beim Spinnrad, Schleifstein u. dgl.), C.; prečni p., der Querschemel (der Weber), Cig.; ( prim. podnožnik); — 3) die Fußleiste einer Truhe, der Fuß, Kr.; jaz sem delal škrinjo, ravno podložnike sem porezaval, Andr.; tudi: podlọ̑žnik.
7905. podluska, f. der Weißfisch, zapŠt.- C.; — prim. podlustva.
7906. podmájiti se, -im se, vb. pf. sich ducken, Cig.; podmajen, tückisch, Cig.; (potmajena, die Muckerin, Cig.); podmajeno gledati, finster blicken, C.; — prim. podmuliti se, podmuriti se.
7907. podmẹnílo, n. die Hypothese, h. t.- Cig. (T.); — prim. podmena.
7908. 2. podmẹ́niti, -im, vb. pf. p. kaj, eine Hypothese aufstellen, Cig. (T.); — prim. 2. podmena.
7909. podmę̑rati, -am, vb. impf. untertauchen, Z.; — prim. pondirati.
7910. podmę́tən, -tna, adj. subjectiv, Cig. (T.), C.; podmę̑tni rek, der Subjectsatz, Cig. (T.); — prim. 2. podmet 3).
7911. podmulàt, -áta, adj. = podmuljen: podmulato gledati, C.; — prim. podmuliti se.
7912. podmúriti se, -im se, vb. pf. eine tückische, finstere Miene machen, Hal.- C.; podmurjeno gledati = izpod čela gledati, BlKr.; verschmitzt blicken, Hal.- C.; — (potmuriti se, Rihenberk- Erj. [Torb.]); — prim. muriti se.
7913. podnȃšanje, n. das Ertragen, kajk.- Valj. (Rad); — prim. podnašati.
7914. podníriti, -im, vb. pf. eintauchen, untertauchen, Cig., Ravn.- M.; — prim. pondreti.
7915. podnọ̑žnik, m. das Trittbrett ( bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
7916. podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.
7917. podobčàn, -ána, m. član podobčine, ein Angehöriger der Untergemeinde, Levst. (Pril.).
7918. podoknják, m. spodnji kamen pri oknu, C.
7919. 1. podòr, -ǫ́ra, m. die Gründüngung, Cig.; — prim. podorati.
7920. 2. podòr, -dóra, m. der Bruch im Bergbaue, Cig.; — prim. podreti.
7921. podpálubje, n. der Schiffsraum, Cig. (T.); — prim. paluba.
7922. podpȃzduha, f. die Unterachsel, Cig.; prijeli so se za podpazduhe, sie reichten sich die Arme, Erj. (Izb. sp.).
7923. podplátiti, -plȃtim, vb. impf. besohlen, Cig.; prim. opodplatiti.
7924. podpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. ausgleiten, Dalm.; — prim. izpodpolzniti.
7925. pòdprẹ̑dnik, m. der Subprior, Let.
7926. podrȃjičnica, f. škopa za pod rajico, ein kleines Gebinde Stroh (beim Dachdecken), C.; — prim. rajica.
7927. podrȃstba, f. die Anreizung, C.; — prim. podrastiti.
7928. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
7929. podrástiti, -im, vb. pf. 1) aufhetzen, aneifern, C.; — 2) ermuthigen, aneifern, C.; dreist machen, ogr.- M.; p. se, sich erkühnen, wagen, C.; — prim. drastiti.
7930. podrazdẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung (das Abgetheilte), Cig., M., Levst. (Pril.).
7931. podrȃžba, f. die Vertheuerung, Cig., Jan.; pristojbinska p., die Gebürensteigerung, DZ.
7932. podrę̑brnik, m. pri slamnati strehi hlod pod lemezom, die Bank, Vas Krn- Erj. (Torb.).
7933. podrẹmáč, m. der Schlaftrunk, Prip.- Mik.
7934. 1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
7935. 2. podrẹ́pica, f. slabo, izprijeno vino: podrepice se je napil, zato je bolan, BlKr.
7936. podrę̑pnik, m. 1) der Schwanzriemen, Mur., Cig.; — 2) ein dicker Strick, Kras; ( prim. porepnik); — 3) ein aufdringlicher Angeber = ovadnik: grajski biriči in podrepniki, LjZv., Slovan.
7937. podrešę́tina, f. kar pri rešetanju izpod rešeta pada, das Unterkorn, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.
7938. podrı̑nka, f. mlada žaba, der Kaulkopf, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
7939. 2. podȓncati, -am, vb. pf. die Unebenheiten auf dem Felde ausgleichen, Z.; — prim. 2. drncati.
7940. podrǫ́čiti, -drǫ̑čim, vb. pf. (mit einem Stabe) ein wenig stoßen, stochern, stören, Z.; — prim. dročiti.
7941. podròv, -róva, m. 1) die Untergrabung, Z.; — 2) ein unterirdischer Canal, Zora; p. pri cesti, der Durchlass, Levst. (Cest.); der Tunnel ( z. B. unter einem Flusse), h. t.- Cig. (T.).
7942. podsȃd, f. 1) bei Zimmerleuten der unterste Balken, die Sohle, V.-Cig.; — 2) das Pflughaupt, V.-Cig., Svet. (Rok.); železna podsad pri železnem oralu, Nov.
7943. podsìp, -sípa, m. das darunter Angeschüttete: p. kamenemu cestnemu tlaku, Levst. (Cest.); cestni p., der Straßendamm, Levst. (Pril.).
7944. podskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) darunter springen, M.; unterlaufen ( z. B. den Auerhahn), Cig.; — 2) hintergehen, täuschen, Z.
7945. podslǫ̑mba, f. die Stütze, der Tragbalken, Jan.; — die Grundlage, der Rückhalt, Cig., Jan., Nov., nk.; prava podslomba molitve je mrtviti samega sebe, Burg.; pritožba ni brez podslombe (ist nicht unbegründet), DZ.
7946. podsǫ́dnost, f. die Gerichtszuständigkeit, Cig., Jan.; p. društva, der Gerichtsstand der Genossenschaft, DZ., Levst. (Nauk); — prim. podsoden.
7947. podstȃvən, -vna, adj. 1) die Grundlage bildend, Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., Cig. (T.); podstavni steber, der Grundpfeiler, Cig.; podstavno pravilo, das Grundprincip, Cig.; podstavna misel, die Grundidee, Cig.; podstavni dogovori, Präliminarien, Cig., Jan.; — principiell, hauptsächlich, Jan.; — 2) gründlich, Cig. (T.).
7948. podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Koborid- Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.- Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
7949. podstrẹ́šən, -šna, adj. unter dem Dach befindlich; podstrẹ̑šna sobica, die Dachkammer, Zora; podstrešno polunadstropje, das Dachmezzanin, Levst. (Pril.).
7950. podščúkati, -am, vb. pf. aufhetzen, C.; — prim. ščuti.
7951. pódšəv, -šva, m. 1) podstava pri kaki obleki, das Unterfutter, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) das Vorschuhen, Ip.- Erj. (Torb.); — die Besohlung, Jan.
7952. podšívanje, n. das Unternähen; das Vorschuhen etc.; ( prim. podšivati).
7953. podučávati, -am, vb. impf. = podučevati, Prip.- Mik., nk.
7954. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
7955. poduhǫ́vniti, -ǫ̑vnim, vb. pf. zum Priester machen, ordinieren, Cig., Jan.; p. se, ein Priester werden, Bes., SlN.
7956. podúrniti, -dȗrnem, vb. pf. untertauchen ( trans.) versenken, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; p. se, untertauchen ( intr.), Mur.; — prim. pondreti.
7957. podùst, -ı̑, f. eine Art Weißfisch, Svet. (Rok.), Dol.; — der Näsling (chondrostoma nasus), Kostanjevica- Erj. (Torb.); (tudi: die Barbe cyprinus barbus, Cig.).
7958. podvẹ́šən, -šna, adj. unter dem Spund befindlich: podvẹ̑šna globina soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — prim. veha.
7959. podvę̑znica, f. 1) = podvezanka, Zora; — 2) die Heuleine, Jan.; prim. poveznica.
7960. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
7961. podvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) verführen, C.; — betrügen, Z.; — 2) kuppeln, Jan. (H.); ( prim. hs. podvoditi vb. impf. kuppeln).
7962. podvǫ̑dstvọ, n. die Kuppelei, Levst. (Nauk); — prim. podvod 3).
7963. podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); ( prim. podora).
7964. podvzglȃvje, n. der Kopfpolster, C.; — prim. podzglavje.
7965. podzglȃvje, n. die Kopfunterlage, Vrt.; das Kopfkissen, Cig., Jan., DZ.; — prim. podvzglavje.
7966. podzglȃvnik, m. das Kopfkissen, Cig., Jan.; — prim. podvzglavnik, C.
7967. podzı̑d, m. 1) der Unterbau, der Grundbau, Cig.; die Socke, der Sockel, Cig. (T.); — 2) die Gegenmauer, die Scarpe, Cig.; — prim. podzidje.
7968. podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
7969. pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen ( bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
7970. poganı̑ja, f. 1) das Heidenthum, Mik.; — 2) neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: pri tej hiši je strašna poganija, Ip.- Štrek. (Let.).
7971. pogániti, -gȃnim, vb. impf. besudeln ( fig.): poganil je druge ljudi z najgršimi pridevki in lažmi, LjZv.; Kdo sme poganiti potrebno delo? Jurč. (Tug.); — hs.
7972. pogȃnjati, -am, vb. impf. ad pognati; 1) antreiben; p. konje pri vožnji; živino zaostajajočo p.; — ceno kvišku p., den Preis in die Höhe treiben, Cig.; trdo p. kaj, etwas nachdrücklich betreiben, Cig.; tožbo p., eine Klage verfolgen, Z.; — vergeuden, verschwenden, Cig.; v zapravljivosti in razuzdanosti p. življenje, Cv.; — 2) p. se za kaj, sich um etwas bemühen, etwas erstreben, auf etwas hinarbeiten, sich einer Sache annehmen; p. se za predstvo, um den Vorrang streiten, Cig.; p. se za službo, za občo korist, za čast, za pravico; p. se za koga, sich jemandes annehmen, ihn protegieren; — p. se s kom, mit jemandem wetteifern, Cig.; — p. se za kom, jemandem nacheifern, Jan.; — 3) treiben, hervorwachsen machen: popke, očesa p., knospen; korenine p., Wurzeln treiben; kali p., keimen; mladike p., Triebe ansetzen; — drevje že poganja, die Bäume schlagen bereits aus; — tudi: brst, listje poganja na drevesu; — jelen poganja rogove, der Hirsch setzt auf, Cig.; — zobje mu poganjajo, er zahnt, Cig.; — stena poganja, die Wand fängt an sich aufzurichten ( mont.), Cig.
7973. pogȃnjčevati se, -ujem se, vb. impf. wiederholt brunften (krava, ki je bila pri biku, pa se zopet goni, se poganjčuje), vzhŠt.
7974. 2. pogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad pogniti; = pripogibati: drevje se jima je na stran pogibalo, Npr.- Kres.
7975. pǫ́gica, f. pogice = z rožiči na pogačah izbadane okrogle podobice, Trst. (Let.); — prim. poga.
7976. 2. poglávən, -vna, adj. poglaven je človek, ki hoče vse na hitro podelati, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); p. človek tudi = človek, ki bi rad vse pojedel, Tolm.; ( nam. poglaben (?); prim. poglabiti).
7977. poglavína, f. neka rastlina sočivnica, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
7978. poglavı̑t, adj. 1) Haupt-, Cig. (T.); na vse poglavite praznike, Krelj; poglavita reč, Trub.; poglavito mesto, die Hauptstadt, Meg., prisega iz 17. stol.- Let.; poglaviti dedič, der Universalerbe, Dol.- Svet. (Rok.); — hauptsächlich, Cig. (T.); — 2) angesehen, vornehm, Meg.; p. mož, Dalm.; poglaviti ljudje, Dict.
7979. poglȃvnica, f. das Principale (in der Orgel), V.-Cig.
7980. poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.- Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.
7981. pǫ̑glica, f. 1) die Stecknadel, Tolm.- Erj. (Torb.); — medena igla, s katero pišejo pirhe, Žabče- Erj. (Torb.); — 2) die Heftel, Cig., Štrek., Notr.; — prim. ponglica.
7982. pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.- Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)- M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.
7983. pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.- Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.- Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.- Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.
7984. 2. pogòj, * -gǫ́ja, m. die Erquickung, C.; — prim. pogojiti.
7985. pogǫ̑jək, -jka, m. = pridržek, Jan.
7986. pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.- Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
7987. pogoríšče, n. die Brandstätte; pri vas je mrzlo, kakor na pogorišču, Erj. (Torb.).
7988. pogǫ̑ršati, -am, vb. pf. 1) verschlechtern: da se mi ne bi sedanje okolnosti pogoršale, Navr. (Spom.); — 2) verbessern, C., Gor.; — prim. gorši.
7989. pogovȃrjati, -am, vb. impf. ad pogovoriti; 1) beschwichtigen, begütigen; konja je hlapec prav prijateljski pogovarjal, Jurč.; — 2) p. se, sich besprechen, ein Gespräch oder Gespräche führen; p. se s kom o čem.
7990. pogọ̑vor, m. 1) die Beredung, der Zuspruch, Cig.; — 2) das Gespräch; die Besprechung, die Unterredung; p. začeti, sich in ein Gespräch einlassen; priti na p., zu einer Besprechung kommen; v pogovorih, in Gesprächsform, dialogisch, Cig.; — 3) die wiederholte Rede, die Nachrede, Guts.- Cig.; ( hs.).
7991. pógrad, m. 1) ein Gerüst an der Wand, das als Bett dient, die Pritsche, Cig., Zv., LjZv., Gor.; pos. slamnata postelja v planinskih kočah, Gor.; — 2) eine Art geflochtene Zwischenwand, C.
7992. pogȓdən, -dna, adj. schimpflich, Cig.; pogrdna pesem, das Schmählied, Cig. (T.); pogrdno pismo, die Schmähschrift, Cig. (T.); — prim. pogrda.
7993. pogȓdnica, f. die Schmähschrift, Cig. (T.); — prim. pogrda.
7994. pogrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad pogrebsti; 1) begraben, beerdigen, bestatten, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) ankratzen, Cig.; — II. vb. pf. = pogrobati, (Reben) absenken, Mur.; prim. grebati 3).
7995. pogrę́bən, -bna, adj. Beerdigungs-, Leichen-; pogrę̑bni stroški, die Leichenkosten; pogrebni voz, der Leichenwagen, Cig.; pogrebno društvo, der Leichenverein, Cig.; pogrebna četrt letne plače, das Conductsquartal, Levst. (Pril.).
7996. pogubíti, -ím, vb. pf. 1) verderben; oči si p., Vraz- Pjk.; den Untergang bereiten, vernichten, zugrunde richten; to ga je pogubilo, das war sein Verderben; — verdammen: na veke pogubljen; — p. koga, jemanden vom Leben zum Tode bringen, ihm den Garaus machen, Cig., Jan.; — 2) nach und nach verlieren, C.; peneze po poti p., C.; verstreuen, Cig.; — p. se, verloren gehen: nič se ni pogubilo vina pri natakanju, jvzhŠt.

   7.397 7.497 7.597 7.697 7.797 7.897 7.997 8.097 8.197 8.297  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani