pri (7.801-7.900)

7801. plešíti, -ím, vb. impf. 1) fade schmecken: grozdje, ki je od suše in solnčnega opeka trpelo, pleši in je slabega pokusa, Vrtov. (Vin.); — 2) pleši me (v želodcu), ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja, Ip.- Erj. (Torb.); — pogl. pleščati in prim. plehek.
7802. plę̑ta, f. die Falte, Jan., Rez.- C.; bes. die feine Falte vorne am Männerhemde, Notr.; — die Runzel, Rez.- C.; — die Verbrämung am Weiberrock, V.-Cig.; — prim. pletva; iz ben.-it. pieta, Falte, Štrek. (Arch.).
7803. pletár, -rja, m. 1) der Flechter, C.; — 2) der Strohkorb, C.; eden p. krompirja, Jurč.; čebelni p., der Bienenkorb, Gol.; der Brotkorb, Cig., Jan., Št.; — prim. pleter.
7804. plę̑tast, adj. faltig, runzelig, C., Z.; — prim. pleta.
7805. pletę́nəc, -nca, m. = pletenica; das Geflecht, Z.; — das Handkörbchen, Rez.- C.; — od leskovih viter pleten koš, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — der Haarzopf, Jan. (H.); — eine Art Kuchen, C.; — das Wachsstöckchen, Z.
7806. pleténje, n. 1) das Flechten, Stricken etc.; prim. plesti; — 2) das Flechtwerk, Jan.; — 3) die Strickerei: vzeti pletenje v roke, Erj. (Izb. sp.); — 4) = srobot, die Waldrebe (clematis), Rez.- C.
7807. plę́titi, -im, vb. impf. falten, C.; — prim. pleta.
7808. plę́vək, -vka, adj. 1) = plehek, schal, geschmacklos, kraftlos, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; plevke jedi, Cig.; plevek je kruh, kadar ni dosti slan, Polj.; časi je mošt plevek in slab, Vod. (Izb. sp.); — 2) saftig: plevka smokva, plevko grozdje, BlKr.; zerfließend: plevko maslo, BlKr.; — prim. plivek.
7809. plẹ̑všati, -am, vb. impf. die Körner aus den Garben herausschlagen, Mur., Cig., Jan.; proso p. (= otepati), Cig.; — ( prim. kor.-nem. trâd plesch'n, die Getreidegarben ausschlagen, Štrek. [Arch.]).
7810. plẹzáłən, -łna, adj. zum Klettern dienend: plezȃłna priprava, das Kletterzeug, Cig.; plezalna vrv, das Klettertau, Telov.
7811. plibȃd, f. coll. kleine Thierchen, Valj. (Rad); kaka plibad je to? je li črv ali kaj drugega? Mik.; — Infusionsthierchen, Cig.; — menda nam. plivad (?); prim. hs. plivati, schwimmen.
7812. plíbati, -am, vb. impf. wimmeln, Cig.; — prim. plibad.
7813. plı̑hati, -am, vb. impf. schwanken (von einer Flüssigkeit): ženski voda v kablu na glavi pliha, BlKr.; — prim. plajhati.
7814. plíhniti, plı̑hnem, vb. pf. infolge des Schwankens gäh hervorspritzen, Z.; — prim. plihati.
7815. 2. plíma, f. die Flut, Jan., Cig. (T.), Jes.; o plimi, zur Flutzeit, Cig.; visoka p., die Springflut, Cig. (T.), Jes.; nizka p., die Nippflut, Jes.; — hs.
7816. plimováti, -ȗjem, vb. impf. fluten: plimujoče ustje, die Flutmündung, Jes.; — prim. plima.
7817. plı̑nd, m. die Eisenschlacke, Cig., Jan.; — prim. češ. plent, nem. Blende, C.
7818. plı̑skati, -am, vb. impf. plätschern: schlagen, C.; — prim. pljuskati. (?)
7819. 1. plı̑tvica, f. 1) eine seichte Stelle, LjZv.; — 2) eine flache Schüssel, Cig., C.; der Teller: srebrna p., LjZv.; — die Patene (des Priesters), C.
7820. plivȃd, f. coll. Infusorien: plivad se mota po vodi, Z.; — prim. plibad.
7821. plivẹ́ti, -í, vb. impf. plivi mi, es ist mir wabbelig o. brecherlich, Z.; tudi: plivi se mi = slabo mi je v želodcu, da se mi sline nabirajo v ustih, Glas.; — prim. pljeveti.
7822. pljúnkniti, pljȗnknem, vb. pf. schwanken (von einer Flüssigkeit), Z.; — prim. pljunkati.
7823. pljúskniti, pljȗsknem, vb. pf. 1) patschen; — platschend spritzen; voda mu pljuskne v obraz; — plumpen: p. v vodo, Cig.; — 2) p. koga, jemandem einen Backenstreich o. eine Maulschelle versetzen, Cig.
7824. pljȗzga, f. die Patsche, flüssiger Straßenkoth, Ljub.; — prim. pljuska 1).
7825. plodína, f. das Erzeugnis, C.; prirodne plodine, die Naturerzeugnisse, Cig. (T.).
7826. plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
7827. 2. plóha, f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. ( Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.
7828. plóskavica, f. 1) plätschernder Regen, Z.; — 2) der Applaus, C.; — 3) neka hruška, Št.- Valj. (Rad); prim. 1. ploska 3).
7829. plȏšej, m. ein kleiner Block, SlGradec- C.; — prim. ploh.
7830. plọ̑t, plọ̑ta, plotȗ, m. 1) das Flechtwerk; pletenina pri košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) der Zaun; za plotom; p. delati; živ p., lebendiger Zaun, der Heckenzaun.
7831. plovljénje, n. die Beschiffung, DZ.; — prim. ploviti.
7832. plǫ̑vstvən, -tvəna, adj. Schiffahrts-, nautisch, Cig. (T.); plovstvene pristojbine, Schiffahrtsgebüren, DZ.; plovstvena družba, die Schiffahrtsgesellschaft, Cig. (T.); plovstveno zvezdarstvo, die nautische Astronomie, Cig. (T.).
7833. plǫ̑vstvọ, n. die Schiffahrt, Cig. (T.), DZ.; pomorsko p., die Seeschiffahrt, Cig. (T.); pribrežno p., die Küstenschiffahrt, Cig. (T.).
7834. plȗncgati, -am, vb. impf. patscheln: p. po vodi, Cig.; — prim. plunkati.
7835. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
7836. plȗžna, n. pl., prim. plužno.
7837. plȗžnja, f. = plužna, Rib.- DSv.; Pri plužnji ("plužni") nima biti kdo, DSv.
7838. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
7839. pobagríti, -ím, vb. pf. purpurroth färben, Z.; — prim. bagriti.
7840. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. dumm oder närrisch werden, Prip.- Mik.
7841. pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.
7842. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
7843. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
7844. pobrȃjdati, -am, vb. pf. mit Rebenhecken versehen, Z.; — prim. brajda.
7845. pobrȃtim, m. der mit jemandem einen feierlichen Freundschaftsbund geschlossen hat, der Wahlbruder, der Bundesbruder, nk.; — prim. hs. pòbratim.
7846. pobrȃtimstvọ, n. die Wahlbruderschaft, nk.; — prim. pobratim.
7847. pobrátiti se, -brȃtim se, vb. pf. sich verbrüdern, Cig., Jan.; — Dutzbruderschaft schließen; p. se pri vinu.
7848. pobrazdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen; pri jedi vse okoli sebe p.
7849. pobrı̑gati se, -am se, vb. pf. sich bekümmern, Jan. (H.); p. se za kako reč, nk.; — prim. briga.
7850. pobrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. völlig verspritzen: p. vso vodo, Cig.
7851. pobrǫ̑zgati, -am, vb. pf. durchmischen, durchpritscheln, C.
7852. pobučljı̑vəc, -vca, m. der Aufrührer, kajk.- Valj. (Rad); ( nam. pobudžljivec, prim. pobujavanje).
7853. pocel, m. eine Art Kopfschmuck der Weiber, C.; — prim. pocelica.
7854. pocela, f. die Schlafhaube, Jan.; — prim. pocelica.
7855. pocelica, f. eine Art Haube, vzhŠt., ogr.- C.; — eine Art Kopfschmuck an der kroat. Grenze, C.; — prim. hs. pocelica, eine Art Kopfbedeckung, iz it. pezzuola, Sacktuch, C.
7856. pocúkati, -cȗkam, vb. pf. ein wenig zupfen, anzupfen ( z. B. am Rock); — prim. cukati.
7857. pocul, m. eine Art Haube, ogr.- C.; — prim. pocelica.
7858. pocvȓčkati, -am, vb. pf. versengen: mraz je listje pocvrčkal, (počvrčkati) vzhŠt.; — prim. 2. cvrkati.
7859. 2. pòč, pǫ́ča, m. der Brunnen, Štrek., Rez.- C.; — prim. it. pozzo, der Brunnen.
7860. počéniti, -čę́nem, vb. pf. niederhocken, niederkauern; — prim. počepniti.
7861. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
7862. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
7863. póčist, m. das empfindliche Springkraut (impatiens noli tangere), Guts., Medv. (Rok.).
7864. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
7865. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
7866. počrẹ́dən, -dna, adj. Wechsel-: počrẹ̑dno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Cig.; — prim. čreda 2).
7867. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
7868. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
7869. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
7870. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
7871. podȃnčica, f. der Pfriemenschwanz (oxyuris vermicularis), Jan. (H.); — prim. otročja glista.
7872. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
7873. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
7874. podbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Antreiber, Cig.; njega (Egipta) podbadavec pride od polnoči, Škrinj.
7875. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
7876. podbę̑rək, -rka, m. podberki = pri podbiranju nabrano grozdje, C.; — prim. podbirati.
7877. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
7878. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
7879. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
7880. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
7881. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
7882. podẹlı̑təv, -tve, f. die Verleihung, Cig., Jan., nk.; p. službe, privilegija, Cig.; — die Mittheilung: p. toplote, Sen. (Fiz.); — die Ausspendung, die Verabreichung, Cig., Jan.
7883. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)- Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
7884. podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
7885. podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
7886. podhı̑šje, n. das Souterrain, Levst. (Pril.).
7887. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
7888. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
7889. podı̑g, m. = povzdigovanje (pri maši), die Wandlung, ogr.- C.
7890. podı̑nək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).
7891. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
7892. podı̑ravka, f. 1) die Zerstörerin, Cig.; — 2) naprava v ptičjo lov: das Springhäusel, Kras- Erj. (Torb.).
7893. podję̑tnik, m. der Unternehmer, Levst. (Pril.), nk.
7894. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
7895. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).
7896. podlážiti, -im, vb. pf. pflastern, Cig.; dielen, Jan.; — prim. dlažiti.
7897. podlə̀htnica, f. das eine Bein des Unterarmes: die Elle (ulna), Erj. (Som.); — prim. podlahtnica.
7898. podlẹ̑ka, f. = podlaka, das Unterfutter, Cig., Ravn. (Abc.), Bes.; p. pri klobuku, Glas.
7899. podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).
7900. podləstə̀v, -tvè, f. der Nasenfisch (cyprinus nasus), C., Frey. (F.); — prim. podust.

   7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani