Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (7.601-7.700)

  1. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
  2. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  3. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  4. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  5. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  6. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  7. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.
  8. pelę́sast, adj. fleckig, Notr.; — prim. pelisa, peleha.
  9. pə̀lhək, -hka, adj. mürbe, Mik.; (pə̀ljhək, pəljhȃk, Met.); — prim. pligek.
  10. pelíha, f. der Fleck, C.; ein röthlicher Fleck auf den Wangen, Mik.; das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — prim. pelisa.
  11. pelísa, f. der Fleck, Jan.; eine rothe Pustel, Mik.; das Wimmerl, Z.; — der Streifen, C.; — prim. peliha.
  12. péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
  13. pelka, f. = pelek, der Apfel-, Birn-, Traubenkern, Prim.- Cig., Nov.- C.; (pə̀ljka, Koborid, pljə̀ka, Žabče [ Tolm.], plę́ka, Kneža [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
  14. pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
  15. pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.
  16. pẹ́nja, f. die Klammer, ogr.- C.; — prim. peti (pnem).
  17. 1. pẹnjáča, f. der Schaumlöffel, Mik., vzhŠt.- C.; — prim. pena.
  18. 2. pẹnjáča, f. die Klammer, die Zwinge, Št.- C.; — prim. penja.
  19. 2. pę̑nkati, -am, vb. impf. = pritrkavati (na zvonec), Notr.
  20. pepelȃrstvọ, n. die Aschenbrennerei, Cig.; — die Pottaschensiederei, ( prim. pepelar).
  21. 2. pér, m. = neresec, C., Pjk. (Črt.); — prim. nem. Sau"bär".
  22. pereníca, f. = ročica pri kmetskem vozu, Valj. (Rad).
  23. perę̑sar, -rja, m. der Federhändler, Cig., Jan.; — kdor peresa za lišp pripravlja, der Federschmücker, V.-Cig.
  24. perhtra, f. perhtra baba, neka pošast v pravljicah, Ahac.; — prim. pehtra.
  25. perigēj, m. prizemje, das Perigeum, die Erdnähe ( astr.), Cig. (T.).
  26. perihēlij, m. prisolnje, das Perihelium, die Sonnennähe ( astr.), Cig. (T.).
  27. períka, f. ein kleines Pflanzenblatt, C.; — prim. pero.
  28. perı̑łnica, f. 1) die Waschanstalt, das Waschhaus, der Waschraum, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) = perilnik 1), der Waschblock, Gor.; — 3) das Waschschaff, Cig., M.
  29. períviti, -ı̑vim, vb. impf. = gniti, vzhŠt.; — prim. periv.
  30. 1. pērla, f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)
  31. pȇrman, m. = mrjasec, neresec, C., Pjk. (Črt.); — prim. 2. per.
  32. pérnahti, f. pl. das Fest der Epiphanie, Guts., Mur., Jan., Rož. ( Kor.), Rez.- Navr. (Let. 1886, 91.); — prim. bav. berchtennacht (istega pomena), Mik. (Et.).
  33. pę́rn-pogáča, f. = netopir, Dol.; — prim. pirpogača.
  34. perǫ̑t, f. = perut; 1) der Flügel, vzhŠt.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); — peroti, die Flügel an der Spinnradspule: pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 2) = pero 1), Mur., C.; — brada pri ključu, der Schlüsselbart, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Schneide an einem Bohrer, Cig., Levst. (Beč.); — 3) ein Bergabhang, C.; — der Abhang eines Strohdaches, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  35. perotníca, f. 1) der Flügel, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwimmflosse, Mur.; — 3) der Fensterflügel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Danj. (Posv. p.); — 5) die Zinne des Daches, ogr.- C.; ( prim. lat. pinna, Feder, Zinne).
  36. peršūt, m. geselchtes Schweinefleisch, Prim., Kras; — prim. it. presciutto, der Schinken.
  37. perȗt, f. 1) der Flügel; der Fittig; pod senco tvojih peruti, Trub.; kerubini so svoje peruti sprostrli, Dalm.; — 2) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Cig.; — 3) der Bart an einem Schlüssel, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 4) der breite Theil eines Ruders, Cig.; — prim. perot.
  38. perutníca, f. 1) der Flügel; perutnice komu izpodrezati, jemandem die Flügel stutzen, d. i. den Muth dämpfen, Cig.; — 2) = perut 2): vreteno na kolovratu ima perutnice, jvzhŠt.; — prim. perotnica.
  39. pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
  40. pẹ̑sa, f. der Mangold, die Runkelrübe (beta vulgaris); prava p., die eigentliche Runkelrübe, bela p., die Burgunderrübe, rdeča p., die rothe Rübe, Tuš. (R.); — hostna p., das Wintergrün, der Wiesenmangold, das Birnkraut (pirola uniflora), Cig., Medv. (Rok.); — prim. stvn. pieza, bieza, lat. beta, Mik. (Et.).
  41. pəsák, m. der Gründling (cyprinus gobio), Cig., ogr.- C.
  42. pəsíka, f. = kostenika, die Rainweide (ligustrum vulgare), Dict.; tudi: gemeiner Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Nov.- C., M.; — prim. psika.
  43. pəsíkovəc, -vca, m. die Rainweide (ligustrum vulgare), vzhŠt.- C.; tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Jan., ogr.- C.; — prim. pesika.
  44. pəsjȃnski, adj. k pesjanom spadajoč, pesjanom primeren, C.
  45. 1. pẹ̑snica, f. die Gartenmelde (atriplex hortense), M.; — prim. pesa.
  46. pẹ̑sništvọ, n. die Dichtkunst, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prirodno p., die Naturpoesie, Cig. (T.); poučno p., die didaktische Poesie, Cig. (T.).
  47. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
  48. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
  49. pə̀stər, -stra, adj. bunt, Jarn., Cig., Jan., Mik. (Et.), Cig. (T.), nk.; — prim. rus. pestryj, češ. pestrý.
  50. 2. pestìč, -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.
  51. 2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
  52. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
  53. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
  54. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
  55. pəščíšče, n. das Kerngehäuse, Cig.; — prim. peček, pečka.
  56. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
  57. pẹ̑šji, adj. = peški: pešji pot, C.; — prim. peš.
  58. peštánəc, -nca, m. das Grundpflaster, Cig.; — prim. peštati.
  59. peštáti, -ȃm, vb. impf. treten, stampfen: zelje p., Kraut treten, Z.; pipo p., die Pfeife stopfen, Notr.- M.; zerquetschen: jedila v skledi z žlico p., Notr.; — prim. it. pestare, zerstampfen, zerstoßen.
  60. petar, -rja, m. der Amtsdiener, Gor.- Cig., Notr.- Burg. (Rok.); vaški petar, ZgD.; — prim. nem. Büttel (?), C.
  61. petdesetę̑r, num. fünfzigerlei; — prim. deseter.
  62. petdesetę̑rən, -rna, adj. fünfzigfach; — prim. deseteren.
  63. pę̑tdesetnik, m. der Fünfzigjährige, Jan.; mašnik p., der Jubelpriester, Cig.
  64. petę́če, f. pl. die Petetschen, das Flecksieber, Cig.; — prim. it. petecchie.
  65. pétəlj, -tlja, m. = grozdna češulja, Fr.- C.; — prim. petlja, pecelj.
  66. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
  67. petę̑r, num. fünferlei; — prim. deseter.
  68. peterolẹ́tən, -tna, adj. = petleten, Cig., Jan.; peteroletni priklad, die Quinquennalzulage, DZ.
  69. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
  70. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  71. pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
  72. pétrọ, n. nav. pl. pę́tra (redkeje: pétra), der Heuboden, Gor.- Valj. (Rad); — prim. petre.
  73. pę̑tstọ, num. = pet sto, fünfhundert; (petstotni, -ter, -teren, -krat i. t. d. prim. stotni, stoter i. t. d.).
  74. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  75. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  76. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  77. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  78. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  79. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  80. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  81. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).
  82. píčəł, -čla, adj. gering, kärglich, knapp; pičla mera, schlechtes Maß; tehta pičlo dva funta, es wiegt schwache zwei Pfund; — prim. it. picciolo, klein; tirol.-nem. bitzl a pfund = pičlo en funt, Levst. (Rok.).
  83. 1. píčən, -čna, adj. Futter-, Jan.; pı̑čna repa, die Futterrübe, Slov.; pična pristojbina, DZ.; — prim. piča.
  84. 2. píčən, -čna, adj. pünktlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. pika.
  85. 3. píčən, -čna, adj. sparsam, knapp, M.; — gemessen ( stil.), Cig. (T.); — prim. pičel.
  86. píčiti, pı̑čim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.
  87. pičlẹ́ti, -ím, vb. impf. knapp sein, nicht voll sein: vaga pičli, Polj.; — mangeln, fehlen: malo je pičlelo pri vagi, Polj.; pičli nam denarja, žita, Gor.; — prim. pičel.
  88. pı̑gmant, m. neka rastlina, Valj. (Rad); — prim. pigmot.
  89. 3. pı̑k, m. 1) die Keilhaue oder Keilhacke, Cig., C.; prim. pikelj; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig.; (iz nem.).
  90. 1. píka, f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.- Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče- Levst. (Rok.): — der Punkt ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.- Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda- Erj. (Torb.).
  91. 2. píka, f. 1) der Pips (eine Hühnerkrankheit); kurja p., Polj.; kokoši piko dreti, der Henne den Pips reißen, Cig.; — 2) der Nachdurst (beim Katzenjammer), V.-Cig.; prim. 2. pivka.
  92. 3. píka, f. geheimer Groll, Jan., Št.- C.; piko imeti na koga, ein Häkchen auf jemanden haben, Cig.; = piko držati, Ravn.; — prim. it. picca, fr. pique, nem. ( dial.) einen Pik haben auf jemanden, C.
  93. pikáča, f. der Sturmhut (šaljivo), SlN.; — prim. pikač 2).
  94. pikāntən, -tna, adj. prickelnd, pikant, Cig. (T.), nk.
  95. píkəlj, -klja, (-kəljna), m. die Spitzhacke, die Keilhaue, C.; — die Spitze der Haue, C.; — prim. nem.- dial. pickel.
  96. pikolīt, m. neka vinska trta in vino iz nje narejeno, Vrtov. (Vin.), Prim.
  97. pikǫ̑n, m. = kramp, die Spitzhaue ( bes. die Doppelspitzhaue), Cig., Jan., C., Mik., Notr.; — prim. it. piccone, v istem pomenu.
  98. pilākar, -rja, m. = skopuh, ( prim. it. pillachera, der Ziegenkoth, fig. der Ziegenkothfresser, der Knicker), Tolm.- Erj. (Torb.).
  99. pı̑lar, -rja, m. 1) der Feilenhauer, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Brettschneider, Cig.; der Sägemüller, Blc.-C.; — 3) der Sägefisch o. Sägehai (pristis antiquorum), Erj. (Ž.).
  100. pı̑lək, -lka, m. 1) der Fasszapfen, Cig., Jan., Dol., BlKr.; — 2) der oben in einer Pfeife oder Flöte befestigte Zapfen (Kern), Cig., C., Polj.; — prim. pilika.

   7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA