Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (7.597-7.696)

  1. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
  2. pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
  3. pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
  4. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  5. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
  6. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  7. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  8. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  9. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  10. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  11. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.
  12. pelę́sast, adj. fleckig, Notr.; — prim. pelisa, peleha.
  13. pə̀lhək, -hka, adj. mürbe, Mik.; (pə̀ljhək, pəljhȃk, Met.); — prim. pligek.
  14. pelíha, f. der Fleck, C.; ein röthlicher Fleck auf den Wangen, Mik.; das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — prim. pelisa.
  15. pelísa, f. der Fleck, Jan.; eine rothe Pustel, Mik.; das Wimmerl, Z.; — der Streifen, C.; — prim. peliha.
  16. péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
  17. pelka, f. = pelek, der Apfel-, Birn-, Traubenkern, Prim.- Cig., Nov.- C.; (pə̀ljka, Koborid, pljə̀ka, Žabče [ Tolm.], plę́ka, Kneža [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
  18. pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
  19. pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.
  20. pẹ́nja, f. die Klammer, ogr.- C.; — prim. peti (pnem).
  21. 1. pẹnjáča, f. der Schaumlöffel, Mik., vzhŠt.- C.; — prim. pena.
  22. 2. pẹnjáča, f. die Klammer, die Zwinge, Št.- C.; — prim. penja.
  23. 2. pę̑nkati, -am, vb. impf. = pritrkavati (na zvonec), Notr.
  24. pepelȃrstvọ, n. die Aschenbrennerei, Cig.; — die Pottaschensiederei, ( prim. pepelar).
  25. 2. pér, m. = neresec, C., Pjk. (Črt.); — prim. nem. Sau"bär".
  26. pereníca, f. = ročica pri kmetskem vozu, Valj. (Rad).
  27. perę̑sar, -rja, m. der Federhändler, Cig., Jan.; — kdor peresa za lišp pripravlja, der Federschmücker, V.-Cig.
  28. perhtra, f. perhtra baba, neka pošast v pravljicah, Ahac.; — prim. pehtra.
  29. perigēj, m. prizemje, das Perigeum, die Erdnähe ( astr.), Cig. (T.).
  30. perihēlij, m. prisolnje, das Perihelium, die Sonnennähe ( astr.), Cig. (T.).
  31. períka, f. ein kleines Pflanzenblatt, C.; — prim. pero.
  32. perı̑łnica, f. 1) die Waschanstalt, das Waschhaus, der Waschraum, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) = perilnik 1), der Waschblock, Gor.; — 3) das Waschschaff, Cig., M.
  33. períviti, -ı̑vim, vb. impf. = gniti, vzhŠt.; — prim. periv.
  34. 1. pērla, f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)
  35. pȇrman, m. = mrjasec, neresec, C., Pjk. (Črt.); — prim. 2. per.
  36. pérnahti, f. pl. das Fest der Epiphanie, Guts., Mur., Jan., Rož. ( Kor.), Rez.- Navr. (Let. 1886, 91.); — prim. bav. berchtennacht (istega pomena), Mik. (Et.).
  37. pę́rn-pogáča, f. = netopir, Dol.; — prim. pirpogača.
  38. perǫ̑t, f. = perut; 1) der Flügel, vzhŠt.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); — peroti, die Flügel an der Spinnradspule: pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 2) = pero 1), Mur., C.; — brada pri ključu, der Schlüsselbart, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Schneide an einem Bohrer, Cig., Levst. (Beč.); — 3) ein Bergabhang, C.; — der Abhang eines Strohdaches, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  39. perotníca, f. 1) der Flügel, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwimmflosse, Mur.; — 3) der Fensterflügel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Danj. (Posv. p.); — 5) die Zinne des Daches, ogr.- C.; ( prim. lat. pinna, Feder, Zinne).
  40. peršūt, m. geselchtes Schweinefleisch, Prim., Kras; — prim. it. presciutto, der Schinken.
  41. perȗt, f. 1) der Flügel; der Fittig; pod senco tvojih peruti, Trub.; kerubini so svoje peruti sprostrli, Dalm.; — 2) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Cig.; — 3) der Bart an einem Schlüssel, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 4) der breite Theil eines Ruders, Cig.; — prim. perot.
  42. perutníca, f. 1) der Flügel; perutnice komu izpodrezati, jemandem die Flügel stutzen, d. i. den Muth dämpfen, Cig.; — 2) = perut 2): vreteno na kolovratu ima perutnice, jvzhŠt.; — prim. perotnica.
  43. pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
  44. pẹ̑sa, f. der Mangold, die Runkelrübe (beta vulgaris); prava p., die eigentliche Runkelrübe, bela p., die Burgunderrübe, rdeča p., die rothe Rübe, Tuš. (R.); — hostna p., das Wintergrün, der Wiesenmangold, das Birnkraut (pirola uniflora), Cig., Medv. (Rok.); — prim. stvn. pieza, bieza, lat. beta, Mik. (Et.).
  45. pəsák, m. der Gründling (cyprinus gobio), Cig., ogr.- C.
  46. pəsíka, f. = kostenika, die Rainweide (ligustrum vulgare), Dict.; tudi: gemeiner Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Nov.- C., M.; — prim. psika.
  47. pəsíkovəc, -vca, m. die Rainweide (ligustrum vulgare), vzhŠt.- C.; tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Jan., ogr.- C.; — prim. pesika.
  48. pəsjȃnski, adj. k pesjanom spadajoč, pesjanom primeren, C.
  49. 1. pẹ̑snica, f. die Gartenmelde (atriplex hortense), M.; — prim. pesa.
  50. pẹ̑sništvọ, n. die Dichtkunst, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prirodno p., die Naturpoesie, Cig. (T.); poučno p., die didaktische Poesie, Cig. (T.).
  51. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
  52. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
  53. pə̀stər, -stra, adj. bunt, Jarn., Cig., Jan., Mik. (Et.), Cig. (T.), nk.; — prim. rus. pestryj, češ. pestrý.
  54. 2. pestìč, -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.
  55. 2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
  56. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
  57. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
  58. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
  59. pəščíšče, n. das Kerngehäuse, Cig.; — prim. peček, pečka.
  60. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
  61. pẹ̑šji, adj. = peški: pešji pot, C.; — prim. peš.
  62. peštánəc, -nca, m. das Grundpflaster, Cig.; — prim. peštati.
  63. peštáti, -ȃm, vb. impf. treten, stampfen: zelje p., Kraut treten, Z.; pipo p., die Pfeife stopfen, Notr.- M.; zerquetschen: jedila v skledi z žlico p., Notr.; — prim. it. pestare, zerstampfen, zerstoßen.
  64. petar, -rja, m. der Amtsdiener, Gor.- Cig., Notr.- Burg. (Rok.); vaški petar, ZgD.; — prim. nem. Büttel (?), C.
  65. petdesetę̑r, num. fünfzigerlei; — prim. deseter.
  66. petdesetę̑rən, -rna, adj. fünfzigfach; — prim. deseteren.
  67. pę̑tdesetnik, m. der Fünfzigjährige, Jan.; mašnik p., der Jubelpriester, Cig.
  68. petę́če, f. pl. die Petetschen, das Flecksieber, Cig.; — prim. it. petecchie.
  69. pétəlj, -tlja, m. = grozdna češulja, Fr.- C.; — prim. petlja, pecelj.
  70. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
  71. petę̑r, num. fünferlei; — prim. deseter.
  72. peterolẹ́tən, -tna, adj. = petleten, Cig., Jan.; peteroletni priklad, die Quinquennalzulage, DZ.
  73. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
  74. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  75. pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
  76. pétrọ, n. nav. pl. pę́tra (redkeje: pétra), der Heuboden, Gor.- Valj. (Rad); — prim. petre.
  77. pę̑tstọ, num. = pet sto, fünfhundert; (petstotni, -ter, -teren, -krat i. t. d. prim. stotni, stoter i. t. d.).
  78. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  79. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  80. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  81. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  82. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  83. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  84. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  85. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).
  86. píčəł, -čla, adj. gering, kärglich, knapp; pičla mera, schlechtes Maß; tehta pičlo dva funta, es wiegt schwache zwei Pfund; — prim. it. picciolo, klein; tirol.-nem. bitzl a pfund = pičlo en funt, Levst. (Rok.).
  87. 1. píčən, -čna, adj. Futter-, Jan.; pı̑čna repa, die Futterrübe, Slov.; pična pristojbina, DZ.; — prim. piča.
  88. 2. píčən, -čna, adj. pünktlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. pika.
  89. 3. píčən, -čna, adj. sparsam, knapp, M.; — gemessen ( stil.), Cig. (T.); — prim. pičel.
  90. píčiti, pı̑čim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.
  91. pičlẹ́ti, -ím, vb. impf. knapp sein, nicht voll sein: vaga pičli, Polj.; — mangeln, fehlen: malo je pičlelo pri vagi, Polj.; pičli nam denarja, žita, Gor.; — prim. pičel.
  92. pı̑gmant, m. neka rastlina, Valj. (Rad); — prim. pigmot.
  93. 3. pı̑k, m. 1) die Keilhaue oder Keilhacke, Cig., C.; prim. pikelj; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig.; (iz nem.).
  94. 1. píka, f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.- Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče- Levst. (Rok.): — der Punkt ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.- Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda- Erj. (Torb.).
  95. 2. píka, f. 1) der Pips (eine Hühnerkrankheit); kurja p., Polj.; kokoši piko dreti, der Henne den Pips reißen, Cig.; — 2) der Nachdurst (beim Katzenjammer), V.-Cig.; prim. 2. pivka.
  96. 3. píka, f. geheimer Groll, Jan., Št.- C.; piko imeti na koga, ein Häkchen auf jemanden haben, Cig.; = piko držati, Ravn.; — prim. it. picca, fr. pique, nem. ( dial.) einen Pik haben auf jemanden, C.
  97. pikáča, f. der Sturmhut (šaljivo), SlN.; — prim. pikač 2).
  98. pikāntən, -tna, adj. prickelnd, pikant, Cig. (T.), nk.
  99. píkəlj, -klja, (-kəljna), m. die Spitzhacke, die Keilhaue, C.; — die Spitze der Haue, C.; — prim. nem.- dial. pickel.
  100. pikolīt, m. neka vinska trta in vino iz nje narejeno, Vrtov. (Vin.), Prim.

   7.097 7.197 7.297 7.397 7.497 7.597 7.697 7.797 7.897 7.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA