pri (7.401-7.500)

7401. ošeškováti se, -ȗjem se, vb. impf. faul bei der Arbeit sein, unschlüssig sein, C.; — prim. šeškati 2).
7402. ošı̑bkati, -am, vb. pf. schwächen, Vod. (Izb. sp.); — prim. šibek.
7403. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
7404. oškǫ̑mpati, -am, vb. pf. glatt abscheren, Gor.- Z.; (oškombati) C., Nov.; ( prim. škompa = škopa?).
7405. oškrámpniti, -škrȃmpnem, vb. pf. kratzen, ritzen, C.; — prim. oškrampati.
7406. oškrápəł, -pla, adj. rindig, krustig, Z., C.; oškrapla zemlja, infolge der Dürre rauher, spröder Boden, C., Z.; rauh: oškrapla jedra, Glas.; — prim. škorlup.
7407. oškrnę́vzati, -am, vb. pf. durch Beschneiden verunstalten, Gor.- Cig., ZgD.; — prim. oškrniti.
7408. oškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen.
7409. oškropotáti, -ȃm, vb. pf. bespritzen, besudeln, Cig.
7410. ošlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich betrinken, M., C., Levst. (Rok.); — prim. 2. šleva.
7411. ošpẹ̑gati, -am, vb. pf. ausspähen, Cig.; bespähen, C.; — prim. špegati.
7412. ošpẹtəlj, * -tlja, m. das kurze bis zum Bauch reichende Weiberhemd, Cig., Jan., Kr., Goriš.; — prim. bav. halspfeit, Mik.
7413. ǫ́špice, f. pl. die Masern, Cig., Jan., Kr.; — prim. ospice.
7414. ošterı̑ja, f. das Wirtshaus; — prim. it. osteria.
7415. ošterijašíca, f. die Schankwirtin, Prip.- Mik.
7416. oštrẹ́kəł, -kla, adj. 1) spitzig, Cig.; oštrekla noga, ein dünner Fuß ohne Wade, das Spillenbein, Ravn.- Cig.; o. človek, ein langer, hagerer Mensch, C.; — 2) ausgelassen, boshaft, Z.; — prim. ostrekel.
7417. oštŕkati, -štȓkam, vb. pf. mit dünnen Strahlen bespritzen.
7418. oštrofáti, -ȃm, vb. pf. bespritzen, besudeln, Z.
7419. ošȗkati, -am, vb. pf. abstutzen: o. hlod, Cig.; — prim. ošuliti.
7420. ošvŕkniti, -švȓknem, vb. pf. 1) mit einem Strahl bespritzen, Z.; — 2) o. koga, jemandem einen Peitschen- oder Ruthenhieb versetzen, Z.
7421. otalíti se, -ím se, vb. pf. aufthauen, Mur., Volk.- M.; pozeb se pozna pri rastlini še le tedaj, ko se otali, SlGosp.
7422. otániti, -nem, vb. pf. retten, befreien: o. ovco, ki je med trnje zašla, Notr.; — prim. oteti?
7423. otẹmčljìv, -íva, adj. ekelhaft, C.; — prim. otemati 3).
7424. otẹ́njati, -am, vb. pf. schattieren, Cig. (T.); — prim. tenja.
7425. otẹ́panje, n. 1) das Abprügeln; — der Raufhandel, der Kampf: moje otepanje z Brdavsom vem da je imena vredno, Levst. (Zb. sp.); — das Ausklopfen; — das Herabschlagen; o. orehov; — 2) das Herumschlagen ( z. B. mit den Händen); — die Weigerung; — die Widerwärtigkeit, die Plage: mnogo otepanja imeti s tožbami, mit Processen viel Plackereien haben, Levst. ( LjZv.); prizadeti mnogo otepanja in ohodkov, Levst. (Zb. sp.); — 3) das Beschmutzen: die Verunglimpfung, o. bližnjega, kajk.- Valj. (Rad).
7426. otepljìv, -íva, adj. faul, C.; — prim. otepati 2).
7427. otépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln, durchprügeln; otepenemu popotniku rane obvezati, Bas.; — ausklopfen: žitne snope o.; klasje o., Ravn.; o. zrnje iz snopov, Dol.; — herabschlagen, abklopfen: orehe, želod o.; — 2) o. se koga ali česa, sich erwehren, Z.; sich entledigen, Z., ZgD.; — 3) o. se, sich die Kleider beim Gehen benetzen, bespritzen, beschmutzen, Z.; vsa sem se otepla, vsa sem otepena, jvzhŠt.
7428. otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. otok 2).
7429. otǫ́hniti se, -tǫ̑hnem se, vb. pf. = izpriditi se, Mik. (Et.).
7430. otòr, -tǫ́ra, m. 1) die Nuth, Mik.; — die Rinne in den Dauben, worin der Gefäßboden gesetzt wird, die Kimme, Cig., C., Valj. (Rad); dno v otore dejati, Cig.; — 2) der über den Boden ragende Rand eines Fasses, der Frosch, V.-Cig. (T.); — ótor, -tǫ́ra, Valj. (Rad); — prim. votor.
7431. otórẹj, adv. derart: naša pšenica ni otorej (nicht so schön) ko vaša, nisem se nadejal, da bo moj fant otorej (so viel wert), Levst. (Rok.); tudi: otorẹ̑j, Dol.; — prim. otovre.
7432. otrę́sən, -sna, adj. o. človek je redkih ter neprijaznih besed, Vas Krn- Erj. (Torb.).
7433. otrı̑nək, -nka, m. der ausgebrannte Docht oder Span, der entfernt wird, die Schnuppe, V.-Cig., Jan., C., M., Lašče- Levst. (M.), BlKr.; zvezdni otrinki, Sternschnuppen, M.; — prim. utrinek.
7434. ótrov, -trǫ́va, m. das Gift, Jan., Cig. (T.), C., Prip.- Mik., BlKr.; otròv, M.
7435. otrovíti, -ím, vb. pf. = otrovati, Prip.- Mik.
7436. otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.
7437. ǫ̑tva, f. die Ente, Nov.- C., Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. utva.
7438. 1. otvòr, -tvǫ́ra, m. die Öffnung (tudi: ótvor, -tvǫ́ra), Cig., DZ., Vrt., kajk.- Valj. (Rad); — prim. otvoriti.
7439. otvorı̑təv, -tve, f. die Eröffnung, nk.; — prim. otvoriti.
7440. oubọ̑žati, -am, vb. pf. verarmen, Šol., Vrt., Levst. (Nauk); ( nav. obožati); — prim. obubožati.
7441. ováditi, -vȃdim, vb. pf. angeben, denuncieren, verrathen, Cig., Jan., Notr.- M., Prim.- Erj. (Torb.), nk.
7442. ovárati, -vȃram, vb. pf. = ogoljufati, Jurč.; — prim. hs. varati = goljufati.
7443. ovaríti, -ím, vb. pf. brühen, kochen, Cig., Jan.; o. si rake, Danj. (Posv. p.); — prim. obvariti, obariti.
7444. ovčíca, f. 1) dem. ovca; das Mutterlamm, Cig.; — 2) ovčice, fedrige Haufwolken, Cig. (T.); Schäfchen (cirrocumulus), Jes.; — 3) die Primel (primula officinalis), Cig., C.; (primula acaulis), Tuš. (R.); (primula elatior), Vrt.
7445. óvən, -vna, m. 1) der Schafbock, der Widder; tolčeni o., der Schöps, C.; — der Widder ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Sturmbock (aries), Cig., Jan., Dalm.; voj(sk)ni o., Jap.- C.; — 3) bei einer Presse, die mit Handhaben versehene Schraubenmutter, die mittelst derselben an der Schraube auf und ab gedreht wird, Dol.; — der Kelterbaum, vermittelst dessen die Schraube angezogen wird, Cig., Jan.; — 4) die Pfahlramme, der Rammklotz, Cig., Jan.; o. na vrvi, die Zugramme, Cig.; — parni o., die Dampframme, der Dampfhammer, DZ.; — samotežni o., der Handbock, Cig.; — 5) pri statvah zarezano kolesje, s katerim se vreteno zavira, Burg. (Rok.).
7446. ovę̑za, f. der Einband (von Reben, Bäumen u. dgl.), C.; — prim. obveza.
7447. ovijáč, m. 1) trsna mladika, ki od korenine požene ter se na kakih osem očes obrezana okoli posebnega kola ovije in priveže, Št. Jernej ( Dol.); — 2) der Ableitungscanal an der Straße, Cig., Z.
7448. ovíjanje, n. das Umwickeln, das Umschlingen, das Umranken etc.; — prim. ovijati.
7449. ovı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. hin- und herspringen: zajec ovinče, C.; — herumschwärmen (von jungen Leuten), Fr.- C.
7450. ovládati, -am, vb. pf. o. kaj, Herr werden einer Sache, sich ihrer bemächtigen, Cig., ogr.- C.; prim. obladati.
7451. ovnìč, -íča, m. dem. oven; 1) das Bocklamm, Cig., C.; — 2) die Schraubenmutter, V.-Cig.; — der Kelterbaum, vermittelst dessen die Schraube angezogen wird, Cig., Jan.; prim. oven 3); — 3) der Schlägel zum Feststoßen des Pflasters, Cig.; — 4) das Ringelwidderchen oder der Weißfleck (syntomis phegea), Erj. (Ž.); — ovniči, die Widderschwärmer, Cig. (T.).
7452. ovočár, -rja, m. = sadjar, Jan. (H.); — prim. ovočje.
7453. ovočȃrstvọ, n. = sadjarstvo, der Obstbau, Cig. (T.), DZ.; — prim. ovočje.
7454. ovǫ́čən, -čna, adj. Obst-: ovǫ̑čni cuker, der Schleimzucker, Cig. (T.); — prim. ovočje.
7455. ovǫ̑d, adv. = tod, Prip.- Mik.; od ovod = od tod, Habd.- Mik.
7456. ovrȃpati se, -am se, vb. pf. runzelig werden, Guts.- Cig.; — prim. vrapa.
7457. ovrȃtnica, f. das Halstuch, die Halsbinde, Cig., Jan., DZ.; das Collare der Priester, C.
7458. ovsę́nək, -nka, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
7459. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
7460. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
7461. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
7462. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
7463. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
7464. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
7465. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
7466. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
7467. ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
7468. ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
7469. ǫ̑ž, -ı̑, f. das Band, Valj. (Rad); — prim. gož f.
7470. ǫ́ž, m. = belouška, Jan., Valj. (Rad), Npr.-Krek; — prim. vož, gož m.
7471. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
7472. ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.
7473. 2. ožȃrnica, f. = kopriva (urtica), Tublje v Istri- Erj. (Torb.).
7474. ǫ́že, n. das Seil, Nov.- C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. vože.
7475. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
7476. ožę̑vkati, -am, vb. pf. = ožmevkati, durch Drücken mürbe oder weich machen (o sadju): hruška vsa oževkana ("ožukana"), sadje se pri vožnji oževka ("ožuka"), Polj.
7477. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
7478. ožídəł, -dla, adj. verdorben, C.; — prim. ožidniti.
7479. ožívljati, -am, vb. impf. ad oživiti; 1) lebendig machen, zum Leben erwecken, beleben; die Wandlung vornehmen (vom Priester bei der Messe), Cig.; o. se, lebendig werden, sich beleben; — 2) lebhaft, munter machen, beleben, erfrischen, erquicken; (vince) nam oživlja žile, Preš.; — o. se, aufleben; — aufblühen: kupčija se oživlja, Cig.
7480. ožlę̑rje, n. 1) die Ofenmündung, SlGor.; bes. der obere Theil des Ofenloches, Jan.; — 2) der Spitzensaum am Halstheile des Frauenhemdes, C.; — prim. ožrelje 3).
7481. ožmèk, -žmę́ka, m. die Schraubenmutterschnecke bei Pressen, Nov.- C.; — prim. žmek.
7482. ožółgəł, -gla, adj. ranzig, C.; — prim. ožolgniti.
7483. ožółgniti, -žȏłgnem, vb. pf. verderben (von Mehl, Nüssen, Kastanien), ranzig (gelb) o. schwammig werden, (ožugniti) vzhŠt.- C.; durch Nässe verderben (vom Holz), C.; — nam. ožolkniti; prim. žolhek.
7484. ožȗra, f. der Wucher, C.; — prim. it. usura.
7485. ožúriti, -žȗrim, vb. pf. 1) (ein Huhn, ein Schwein) abbrühen, Cig.- M.; — 2) stročje o., die Körner aushülsen, Cig.; ( prim. oružiti).
7486. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
7487. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
7488. 1. pačljìv, -íva, adj. 1) geberdig, Cig.; — 2) hinderlich, C.; — prim. pačiti.
7489. 2. pačljìv, -íva, adj. sorgfältig, ogr.- C.; — prim. pačati se.
7490. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
7491. 1. pȃh, m. 1) der Qualm, der Dunst: tak pah prihaja iz kuhinje, jvzhŠt.; — 2) = bandero, BlKr.; ( prim. 1. pahati).
7492. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
7493. páhnjenəc, -nca, m. prismojen človek, der Verrückte, Mur., Cig.; — prim. 2. pehniti.
7494. páhnjenica, f. = prismojena ženska, Mur., C.
7495. pahnjenják, m. = prismojen človek, C.
7496. pajčolȃn, m. das Dünntuch, der Flor, der Florschleier, Mur., Cig., Mik.; — prim. pačolat.
7497. pajdáš, m. der Gefährte, der Kamerad; — prim. madž. pajtás, Mik. (Et.).
7498. pajdížən, -žna, adj. = zgovoren, priljuden, (tudi: fajdižen) Rib.- DSv.
7499. pȃjka, f. = paberkovanje, BlKr.- Let.; — prim. pajkati.
7500. pȃjštiba, f. die Badestube, Dict., Hip. (Orb.); — prim. pajštva.

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani