Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (7.301-7.400)

  1. orǫ̑dnica, f. die Zeugkammer, die Geräthskammer, die Rüstkammer, Cig., C., Levst. (Pril.); — das Zeughaus, Cig.
  2. orokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik.; — dete orokuje vse od roditeljev, ogr.- Valj. (Rad); — prim. orok.
  3. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  4. oróžje, n. die Waffe; coll. die Waffen; zgrabiti (za) o., zu den Waffen greifen; pod o. poklicati, einberufen, Levst. (Pril.); biti pod orožjem, unter Waffen stehen, Cig.; v orožje devati vojsko, das Heer mobilisieren, Levst. (Nauk); = vojake v orožje klicati, Jan. (H.); — orožjè, ogr.- Valj. (Rad), orǫ̑žje, Dol.
  5. ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
  6. osàd, -sáda, m. 1) der Ansatz ( z. B. einer Frucht), C.; — 2) = prisad, C.
  7. osamljìv, -íva, adj. isolierend: o. prostor, Levst. (Pril.).
  8. osamníca, f. soba o., das Isolierzimmer, Levst. (Pril.).
  9. osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
  10. osę̑bnik, m. die Privatperson, Cig.
  11. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  12. osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
  13. osebọ́jnost, f. die Besonderheit, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  14. osebovȃnje, n. das Privatleben, Cig.
  15. osebováti, -ȗjem, vb. impf. privatisieren, V.-Cig.
  16. osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
  17. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
  18. 1. ǫ̑səc, -sca, m. die Distel, Jarn., Mik., Savinska dol.; die Feldscharte (cirsium arvense), Cig., Cerknica ( Kr.)- Erj. (Torb.), Josch; — prim. octek, osat.
  19. osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.
  20. osẹ́čən, -čna, adj. Ebbe-: osẹ̑čni tok, der Ebbestrom, Cig. (T.); — prim. oseka.
  21. osẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. osiveti, Habd.- Mik., C.; — prim. sed, grau.
  22. osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
  23. 2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
  24. osẹ́kljiv, adj. bissig: osekljiva kobila, osekljiv človek (ki nikogar pri miru ne pusti), Ig (Dol.).
  25. 1. osẹ́kniti, -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.
  26. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
  27. ǫ́səłnik, m. der Schleifsteinbehälter der Mäher; — prim. osla.
  28. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
  29. osẹ́vati, -am, vb. impf. ad osejati; 1) besäen, M.; — 2) nicht das Geleise halten: kolo oseva, Mur., Cig.; z zadnjico o., beim Gehen den Hintern hin und her bewegen, Z.; — prim. sejati 4).
  30. osíka, f. die Espe, Jan., C.; — prim. jesika.
  31. osíkati, -kam, -čem, vb. pf. (mit dünnen Strahlen) bespritzen, Cig., Jan.
  32. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
  33. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
  34. oskǫ́bljiti, -im, vb. pf. abhobeln, Mur.- Cig., Mik.; — o. kost, das Bein abnagen, Cig., C.; — prim. skobelj.
  35. oskǫ́dnost, f. die Mangelhaftigkeit, Levst. (Nauk), LjZv.; — prim. oskoden.
  36. oskomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne, lange Zähne, Mur., Jan.; — 2) die Begierde nach etwas: o. imeti po čem, Z.; — prim. skomina.
  37. oskralúpiti se, -lȗpim se, vb. pf. verkrusten, Vrt.; — prim. skorlup.
  38. oskrbljeník, m. = oskrbnik, Dict., Jap. (Prid.); on je pod varihi in oskrbljeniki, Schönl.
  39. oskȓbstvọ, n. 1) die Verwaltung, Navr. (Let.); das Verwaltungswesen, Cig.; die Regie, Jan.; upravno o., die Verwaltungsregie, Levst. (Pril.); — 2) das Verpflegswesen, Cig.
  40. oskrı̑nək, -nka, m. der Kasten, Mur.; — prim. skrinja.
  41. oskrómən, -mna, adj. = skromen, bescheiden, Jan.; oskromna mladost, Levst. (Zb. sp.); oskromna stvar, Zv.; oskromno mnenje, eine unmaßgebende Meinung, Levst. (Močv.); — prim. skromen.
  42. oslȃdje, n. coll. Spierstauden, Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. oslad 3).
  43. 1. oslȃk, m. der Heckenwindling (calystegia [convolvulus] sepium), Lašče- Erj. (Torb.); — die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Cig., Vrt.; — prim. slak.
  44. 1. oslár, -rja, m. der Schleifsteinhändler, Cig.; — prim. osla.
  45. oslẹ̀z, -slẹ́za, m. der Ibisch (hibiscus), Z., Tuš. (B.); — prim. slez.
  46. oslíniti, -slı̑nim, vb. pf. mit Speichel benetzen; o. nit pri preji; einspeicheln ( zool.), Cig. (T.); mit Speichel beschmutzen, C.; begeifern, Cig., Jan.
  47. oslobodı̑telj, m. der Befreier, Prip.- Mik.
  48. ósme, -səm, f. pl. neke palice pri statvah, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. osne.
  49. osmekce, adv. streifend, C.; — prim. osmekniti.
  50. osmę̑r, num. achterlei: osmero vino; — osmero ljudi, acht Menschen; — glede pomenov prim. četver.
  51. osmícati, -smı̑cam, vb. pf. streifend abwischen, jvzhŠt.; — prim. osmukniti.
  52. osmolíti, -ím, vb. pf. mit Pech überziehen oder bestreichen, bepichen, auspichen, Cig., Jan., M.; mit Pech verunreinigen: kdor smolo izbira, se osmoli, Npreg.- Mur.; (tudi: kdor za smolo prime, se osmoli, Kr.).
  53. osnȗtək, -tka, m. 1) der Aufzug (Zettel, Kette) am Webstuhl; — 2) der Grundriss, der Entwurf, die Disposition, Cig., Jan.; das Concept, Cig., DZ.; das Project, Levst. (Pril.); die Punctationen, DZ.; — die Elemente einer Wissenschaft, Cig.; — 3) das Angezettelte, die Anstiftung, Cig.; — die Fügung: božji o., Gottes Fügung, Ravn.
  54. osobı̑nski, adj. Privat-: "o. a ne obeč pašnjak" Erj. (Torb.); osobinski učenjak, ein Privatgelehrter, LjZv.; osobinske šole, DZkr.
  55. osobítən, -tna, adj. besonders geartet, eigenthümlich, charakteristisch: o. kamen, ein charakteristisches Gestein, Erj. (Min.); svoje vrste, in še prav osobitne, Erj. (Izb. sp.); — prim. osobit.
  56. osobı̑tost, f. die Eigenthümlichkeit, C.; — prim. osobit.
  57. osǫ̑bnik, m. 1) der Inwohner, C.; — 2) der einzelne Ankömmling (ohne Verwandte), C.; — 3) der Privatmann, C.
  58. osǫ̑da, f. das Schicksal, das Los, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. usoda.
  59. osǫ̑dba, f. = zabela, začimba: postna, mesena o., C.; — prim. osoditi 3).
  60. osǫ̑je, n. absonniger Ort, die Schattenseite, Cig., Jan., C., Notr.; — osojè, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. osoj.
  61. osójən, -jna, adj. absonnig, schattenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Kras- Mik.; ( opp. prisojen); leži na osojnem (liegt absonnig), Cig.; — prim. osoj.
  62. osǫ́jenica, f. neka gibanica iz koruzne moke, abgeschmalzene Polenta, Rez.- C.; — prim. osoditi 3).
  63. osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.
  64. osoljȃj, m. eine Prise Salz, Notr.
  65. osọ̑rnica, f. = sovra pri vozu, Tolm.- Erj. (Torb.).
  66. osposobíti, -ím, vb. pf. befähigen, Raič ( Let.), SlN.- C.; — o. se, sich qualificieren, sich habilitieren, Cig., Raič ( Let.); — prim. sposoben.
  67. osránka, f. psovka na žensko, Mur.; — prim. osranec.
  68. osredotǫ́čiti, -tǫ̑čim, vb. pf. concentrieren, nk.; — prim. sredotočje.
  69. ostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad ostati; bleiben; o. pri službi božji do konca; jed v grlu ostaja, die Speise wird einem im Halse lang, Cig.; moj duh ostaje pri vas, kajk.- Valj. (Rad); — pri besedi o., Wort halten, Cig., Jan.; zadi o., zurückbleiben, nicht gleichen Schritt halten; — einzukehren pflegen; — übrig bleiben; vse gre za gospodarstvo, nič mi ne ostaja; ostaje za (na) nov račun, per Saldo, auf neue Rechnung, Cig. (T.).
  70. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
  71. ostȃva, f. 1) das Besatzleder, Z.; der Fleck am Schuh, Cig., C.; ostavo prišiti, Cig.; — 2) črevlji na ostavo = na kveder, Soška dol.- Erj. (Torb.); pri črevljih na ostavo je oglavje s podplati odzunaj sešito, GBrda; — 3) die Hinterlage, das Depositum: dati na ostavo, hinterlegen, Cig.; ( hs.); — die Reserve, C.; — 4) = ostanek, das Überbleibsel, C.
  72. ostẹ́ja, f. die gemauerte Seitenwand am Feuerherd oder am Kamin, Rez.- C.; — nav. pl. osteje, die Ofenmündung, Guts., SlGradec- C.; med ostejami, zwischen dem Gewölbe des Ofenloches, C.; — prim. isteje, mesteje.
  73. ostȏłbje, n. das Stiegenhaus, Levst. (Pril.); — prim. stolba.
  74. ostrẹ́kəł, -kla, adj. 1) starr, Guts.; — 2) Vorwürfe nicht beachtend: o. človek, Kor.- C.; — bösartig, Guts., Jarn.; o. pes, C.; — prim. strčati.
  75. ostrgláča, f. der Knorrenstock, C.; — die Spreizstange, M.; — ( nam. ostrogljača? prim. ostrogača).
  76. ōstriga, f. die Auster, Cig., Jan., C.; užitna o., die essbare Auster (ostrea edulis), Erj. (Ž.); — prim. it. óstrica, dial. ostriga.
  77. ostrína, f. 1) die Schärfe; nož je ob ostrino, das Messer hat seine Schärfe verloren, Polj.; o. (človeškega uma), der Scharfsinn, Cig.; — 2) das Scharfe, das Spitzige: Na trnati ostrini Žlahtna vrtnica cveti, Slom.; — die Schneide, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Spitze, Jan., C.; — ein scharfes Werkzeug: prinesi mi kako ostrino, jvzhŠt.
  78. ostríž, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Jan., Erj. (Ž.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — prim. ostrež.
  79. ostrmíti, -ím, vb. pf. 1) steil machen, Jan. (H.); ostrmljen, geböscht, Cig. (T.); — 2) o. se, hangen bleiben (von einem gefällten Baume), C.; — prim. ostrmeti 2).
  80. ostrọ̑st, f. die Schärfe; die Rauhigkeit, die Grellheit; die Strenge, etc.; — prim. oster.
  81. ostrǫ̑vnat, adj. inselreich, Cig., Jan.; — prim. ostrov.
  82. ostȓv, -ı̑, f. 1) ein dünner Stamm mit Zacken oder Sprießeln, auf welche Garben gesteckt werden, damit sie trocknen, die Hüfelstange, (meist ein junger Baum mit kurz behauenen Ästen); na ostrvi tudi deteljo devajo, da se suši, KrGora; — 2) pri kozolcu glavni steber, katerega podpirajo opornice, Tolm.- Erj. (Torb.).
  83. ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje ( nav. ostrnica), Lož, Lašče- Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
  84. ostúditi, -im, vb. pf. ekelhaft machen, verunreinigen, Z.; — o. se = pristuditi se, Trub. (Post.).
  85. osȗp, m. die Überraschung, die Bestürzung, das Entsetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad); — prim. stsl. osąpъnêti, erschrecken, Mik. (Et.).
  86. osušníca, f. pri strešnem odru spodnja greda, ležeča na zidu, die Mauerbank, C., Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  87. osvániti, -nem, vb. pf. anbrechen (o dnevu, solncu), Z., C.; — prim. hs. osvanuti.
  88. osvę́tən, -tna, adj. 1) feierlich: osvetna prisega, C.; — 2) Rache-: osvę̑tni vihar, Vod. (Pes.); — prim. osveta.
  89. osvẹtljȃva, f. die Beleuchtung: o., katero vzprijema kaka ploskev od druge žareče ploskve, Žnid.; — die Illumination, Jan.
  90. osvetljìv, -íva, adj. rachsüchtig, nk.; — prim. osveta.
  91. osvetljívost, f. die Rachsucht, nk.; — prim. osveta.
  92. osvetožéljən, -ljna, adj. = osvetljiv, Jan.; — prim. osveta.
  93. osvẹ́žiti, -im, vb. pf. auffrischen, Jan., nk.; — prim. svež.
  94. osvobodíti, -ím, vb. pf. frei machen, befreien, Cig., Jan., M., nk.; o. učenca, freisprechen, Cig.; — prim. osloboditi.
  95. oščȃp, m. kar se oščapne, C.; die Prise, Z.
  96. oščȃpək, -pka, m. die Prise, Dol.- Cig., Jan., C.
  97. oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.
  98. oščȃvje, n. rastline z velikimi listi, Pohl.- Valj. (Rad); — prim. ščavje.
  99. oščèp, -ščę́pa, m. der Speer, Jan., C., Jurč. (Tug.); — prim. češ. oštěp, der Spieß.
  100. oščŕbati, -am, vb. pf. schartig machen, ausscharten, Cig.; — prim. oškrbati.

   6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA