pri (7.197-7.296)

7197. oktāva, f. osmica, die Octave (pri glasbi).
7198. okvȃrba, f. die Beschädigung, DZ., Nov.; poljska o., der Feldschaden, Levst. (Pril.).
7199. okvárjenəc, -nca, m. der Beschädigte, DZ., Levst. (Pril.), Nov.
7200. okvarník, m. der Beschädiger, Levst. (Pril.).
7201. okvı̑r, m. der Rahmen, die Einfassung, Cig., Jan., nk.; v o. dejati, einrahmen, Jan.; merilni o., der Messrahmen, DZ.; — prim. hs. okvir, der Fensterrahmen.
7202. olájnati, -am, vb. pf. mit Koth beschmutzen, Svet. (Rok.); — prim. lajno.
7203. olitọ, n. der Darm, C., Z.; pl. olita, die Gedärme, Kor.- Z., Bes.; — prim. češ. jelito.
7204. oljeníca, f. 1) der Ölkrug, C.; — 2) die Öllampe, Jan.; pozno v noč pri oljenici presti, Glas.; — 3) = oljarnica, Jan.
7205. olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče ( vzhŠt.)- C.; — prim. olih.
7206. omȃmica, f. die Betäubung, die Ohnmacht, Mur., Cig., Jan., Erj. (Som.); der Schwindel, Habd.- Mik.; prišla mi je neka omamica, Razdrto- Erj. (Torb.); mora človeka vrže v omamico, predno gre nanj, Lašče- Erj. (Torb.); v omamico priti, die Besinnung verlieren, Cig.
7207. omámiti, -mȃmim, vb. pf. betäuben: čutnico o., Cig.; sopuh ga je omamil, Cig.; — od prevelike sreče ves omamljen, Jap. (Prid.); — bethören, verblenden, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
7208. omandáti, -ȃm, vb. pf. = (zeleno trto) otrebiti, obrezati, Notr.; die überflüssigen Triebe entfernen, ausgeizen, Cig.; — prim. mandati.
7209. omȃra, f. der Schrank, der Kasten; der Kasten für Esswaren, Notr.; — prim. lat. armarium, it. armadio.
7210. omȃvsati, -am, vb. pf. = oskubsti: abstreifen ( z. B. Blätter), M.; — o. se, abfedern (sich "maußen o. maußern"), Cig.; — po nem.; prim. opužiti.
7211. omȃvžati, -am, vb. pf. = oskubsti, Vod. (Izb. sp.); — prim. omavsati.
7212. omę̑ł, m. sneg, ki se usiplje s hiš ali z drevja, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.).
7213. omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Malhinje pri Devinu- Erj. (Torb.).
7214. omı̑jnica, f. die Spül- und Abwaschküche, Levst. (Pril.).
7215. omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
7216. omı̑zje, n. die um einen Tisch Sitzenden, die Tischgesellschaft; polno omizje nas je bilo; eno omizje pri drugem, Dalm.; o. bogaboječih ljudi, Ravn.
7217. omladẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) jung werden, sich verjüngen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Dickmaß ( prim. omlad f.) bekommen, Cig.
7218. omloháviti, -ȃvim, vb. pf. erschlaffen, Erj. (Som.); ( nam. omlahaveti? prim. mlahav, omlahniti).
7219. omǫ́čenəc, -nca, m. der Betäubte: s tekočino drgniti omočenca, DSv.; — prim. omotiti.
7220. omrsȃvəc, -vca, m. der Schnäpper (ein Werkzeug zum Aderlassen oder Schröpfen), Mur.- Cig.; puščati z omrsavcem, (omrzalcem) Strp.; — die Zunge (der Losdrücker) am Gewehr, vzhŠt.- C.; — prim. mrsalo.
7221. omȓznica, f. omrznice so drobne snežinke, ki o hudem mrazu po zraku letajo, Polj.; — prim. omraznica 1).
7222. omŕzniti, -mȓznem, vb. pf. 1) kalt werden: ušesa so omrznila, Pohl. (Km.); pridite! jedi bi utegnile omrzniti, V.-Cig.; (o vremenu), Cig., Jan.; — erkalten ( fig.), im Eifer nachlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) missfällig o. widerlich werden, Jan.; pes omrzne gospodarju, der Herr wird des Hundes überdrüssig, Vrt.
7223. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
7224. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
7225. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
7226. 1. ondánji, adj. von neulich, Dict., C., Polj.; — prim. ondan.
7227. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
7228. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
7229. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
7230. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
7231. opȃlda, f. die Tabaktrafik, C., Št., Dol.; — prim. it. appalto, der Pacht; a. di tabacco, der Tabakverschleiß.
7232. opȃldarski, adj. Tabaktrafik-: opaldarski tobak = pri opaldarju kupljen t., Jurč.
7233. 2. opȃlək, -lka, m. = pajek, Meg., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), Tolm.
7234. opasílọ, n. 1) der Gürtel, der Gurt, Mur., Cig., C., DZ.; potne rute in opasila, Jap. (Sv. p.); kolesno o., die Umgürtung des Rades, Vrt.; der Treibriemen, DZ.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrocinium, Rihenberk, Kras, Brezovica v Istri- Erj. (Torb.); na opasilih in godovih, Zv.; ("nekdaj je bil običaj, pravijo, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali", Levst. [Rok.]); — 3) das Namenstagsgeschenk, Cig.; ("dedicazione", Alas.); prim. vezilo.
7235. opásnost, f. die Gefahr, Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — prim. opasen.
7236. opȃša, f. coll. Rosinen, Primorje- Erj. (Torb.); — prim. it. uva passa.
7237. opázən, -zna, adj. 1) behutsam, vorsichtig, aufmerksam, Mur., Cig., Jan.; — 2) leicht zu bemerken: najopaznejše prikazni, Žnid.
7238. opazováłən, -łna, adj. Beobachtungs-: opazovȃłna soba, das Beobachtungszimmer, Levst. (Pril.); opazovalna vojska, die Observationsarmee, Cig.
7239. 2. ópəlj, -pəljna, m. = oplen, pri vozu les, v katerem tiče prednje ročice (roke), SlGor.
7240. opẹ̑šanəc, -nca, m. der Deficient: duhovni o., der Deficientenpriester, Raič ( Let.).
7241. opèt, adv. spet, zopet, BlKr.- Mur.; — prim. hs. opet.
7242. opìh, -píha, m. der Sellerie (apium graveolens), Habd., Jan.; — die Petersilie (petroselinum sativum), Tolm., Ben.- Štrek. (Let.); — der Hahnenfuß (ranunculus), (opíh) Ip.- Erj. (Torb.); — prim. nem. Eppich, iz lat. apium.
7243. oplaščúriti, -ȗrim, vb. pf. = ociganiti, ogoljufati, Cig.; — prim. plaščur.
7244. oplȃt, f. 1) die Seite: zadnja oplat, der Hintere, Z., Zv., Kr.; s palico komu dajati na zadnjo o., Z.; das Hintertheil: privzdigne zadnje oplati svoje dolge črne obleke, Jurč.; — 2) das Beschläge, Jan.; noževe oplati, C.; das eiserne Beschläge der Sohle, des Pflughauptes, die Sohlschiene, V.-Cig.; — oplati pri knjigah = platnice, C.; — die Radfelge, Z.; — 3) v óplat vreči, zu Boden werfen, Mur., Mik. (Et.); ( prim.: kupčija je "oplet" [ nam. v oplat], der Handel liegt darnieder, Vod. [Izb. sp.]).
7245. oplàz, -pláza, m. 1) das Pflughaupt, Mur., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Stelle in einem Acker, über welche der Pflug hingleitet, ohne sie aufzureißen, die daher mit der Haue bearbeitet werden muss, C., BlKr., Poh.; ( das Hasennest, die Grundrast, Cig.); — eine leere Stelle im Weingarten, (óplaz) BlKr.; — 3) na oplaz orana njiva = orana tako, da ni znati leh, Vrsno- Erj. (Torb.); — 4) die Erdabrutschung, C., Z.; prim. plaz; — 5) die Ritze, der Riss infolge einer Streifung: plug je dobil oplaz od kamena, Gor.; — 6) ein Schlag mit der flachen Hand, Cig.
7246. oplę̑če, n. = ošpetelj, rokavci, das Halbhemd der Frauenzimmer, Kras- Cig., M., C.; — prim. oplečje 2).
7247. oplę̑čje, n. 1) die Schultergegend, Jan.; — 2) = ženska jopa, Kras- Erj. (Torb.); ( prim. opleče).
7248. oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.- M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.
7249. oplet, adv. mausetodt, Cig.; bil je oplet, V.-Cig.; o. je ž njim, es ist aus mit ihm, Cig.; — prim. nem. ( dial.) ablecht = proč, Levst. (Rok.)? prim. tudi oplat 3).
7250. oplę̑tje, n. das umgebende Flechtwerk (kar je n. pr. pri košu spletenega), Gor.
7251. opǫ́čenje, n. die Anleitung, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. opotiti.
7252. opǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. aufbersten, aufspringen, Mur.; — = napočiti, anbrechen: dan je opočil, Mur.
7253. opolíčati, -am, vb. pf. mit Fächern versehen, ausfachen: omaro o., Cig.; — prim. polica.
7254. opǫ̑ljki, m. pl. kar se opolje, C.; — prim. oplati.
7255. opomı̑n, m. 1) die Mahnung, die Erinnerung; to se vam naznanja s tem opominom (mit dem Bedeuten), Cig.; — die Gegenvorstellung, Cig., Jan.; o. dati, die Vorstellung gegen etwas überreichen, Levst. (Pril.); — 2) die Bemerkung, Cig.
7256. 2. opọ̑rək, -rka, m. 1) die Krause bei Kleidern, C.; — 2) das Gekröse (mesenterium), vzhŠt.- C.; tudi pl. oporki, C.; — 3) die Gebärmutter der Sau, vzhŠt.- C.; — 4) salo okoli slezene pri svinji, Valj. (Rad); — 5) svinjska kožica, ki se meče v sir, kateremu pravijo potem remenjak, Valj. (Rad); — 6) ein Lappen, am Schuh, woran die Schnalle oder die Schnur befestigt ist, Rez.- C.
7257. oporkovína, f. das Gekröse, C.; — prim. oporek 2).
7258. opọ̑rnja, f. die Stütze: drevesce brez opornje, Ravn.; vejam pri sadnem drevju, kadar so zelo polne, dajo opornje, Gor.; tudi stebri pri lesenem kozolcu, na samem na vetru stoječem, opro se z opornjami, Polj.
7259. oporǫ̑čən, -čna, adj. Testaments-, testamentarisch, Cig., Jan.; oporočni pristavek, das Codicill, Cig., Jan.; oporočni dedič, der Testamentserbe, Cig., Jan.
7260. opǫ̑rtati, -am, vb. pf. bordieren, Cig.; — prim. porta.
7261. opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
7262. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
7263. opovrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. widerlegen, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. oprovreči.
7264. opozívati se, -vam, -vljem se, vb. impf. sich auf etwas beziehen, Levst. (Pril.).
7265. opravíčati, -am, vb. impf. ad opravičiti; rechtfertigen, V.-Cig., Krelj, Levst. (Pril.).
7266. opravı̑łnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).
7267. opravı̑łski, adj. Geschäfts-, geschäftlich, Cig.; o. prikladek, die Functionszulage, Cig.; o. zapisnik, das Geschäftsprotokoll, DZ.
7268. opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten ( mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
7269. opravníca, f. 1) die Besorgerin: perilna o., die Wäschebesorgerin, Levst. (Pril.); — die Verwalterin, Cig.; — 2) oprȃvnica = opravilnica, das Geschäftshaus, C.; — 3) das Zeughaus, Cig.; die Geschirrkammer, Cig.
7270. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
7271. oprẹ́čati, -am, vb. pf. o. lase, die Haare abtheilen, Cig.; — prim. prečka.
7272. opredẹ̑łba, f. die Definition, Cig. (T.), DZ., Lampe (D.); — prim. opredeliti.
7273. oprę́kəlj, -klja, m. ein Musikinstrument: das Hackbrett, das Cymbal, Gor.; — prim. nem. "Hackbrettel".
7274. oprę́mati, -am, vb. pf. verbrämen, Cig.; — po nem.; prim. opramati.
7275. oprẹ̑mək, -mka, m. tudi pl. opremki, das Hinterkorn, Dict., Cig., C.; slabejše žito, ki se pri vejanju s plevami pomeša, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Dol.
7276. oprę́šati, -am, vb. pf. abpressen, auskeltern, Cig.; — prim. prešati.
7277. oprę̑šnik, m. die Leinöldrüse, die Leinöltrester, Gor.; — tudi neka psovka malopridnemu človeku: zopet ne bo nocoj domu mojega oprešnika, Glas.
7278. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
7279. oprovr̀g, -vŕga, m. die Widerlegung, Cig. (T.); — prim. oprovreči.
7280. oprovrgávanje, n. die Widerlegung, h. t.- Cig. (T.); — prim. oprovreči.
7281. oprovŕgniti, -vȓgnem, vb. pf. umstoßen ( fig.), C.; — prim. oprovreči.
7282. oprovŕzati, -am, vb. impf. widerlegen, h. t.- Cig. (T.); — prim. oprovreči.
7283. oprovȓžba, f. die Widerlegung, Cig. (T.); — prim. oprovreči.
7284. oprovŕžən, -žna, adj. widerlegbar, Cig. (T.); — prim. oprovreči.
7285. opŕtav, adv. indem man mittelst eines Tragbandes etwas auf den Rücken geladen hat: o. nesti, Jan., Polj.; tudi: na o. nesti, Zv.; — ( adj. o. koš, = oprtni koš, pri Fari ( Notr.)- Štrek. [LjZv.]).
7286. opŕtavnica, f. 1) das Tragband, der Traggurt, der Tragriemen, Cig., pri Fari- Štrek. (LjZv.); — 2) der Hosenträger, Cig.; da mu hlače niso uhajale, branila je usnjata oprtavnica, Jurč.
7287. opŕtiv, adv. = oprtav, Cig., Jan., C.; blago o. nositi od hiše do hiše, Zv.; o. nesti težko vrečo, Jurč.; prigugal se je oprtiv s košem, LjZv.
7288. opuče, f. pl. das Gerede, Mik.; die Plauderei, Kor.- Z.; ( nam. lopuče, prim. lopotati?).
7289. opustošíti, -ím, vb. pf. verwüsten, veröden, Cig., Jan., nk.; ( nav. se govori opustǫ́šiti; toda prim. rus. pustošítь).
7290. oráč, m. der Ackersmann, Mur., Cig., Trub., Jap. (Prid.), Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); orači so po mojem hrbtu orali, Dalm.
7291. orȃł, f. 1) das Pflügen, Cig., Bes.; — 2) das Ackerland, C., Svet. (Rok.); prišel sem z orali, C.; — 3) das Joch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.; kakšna o. zemlje, etwa ein Joch Land, Levst. (Močv.).
7292. oráłən, -łna, adj. zum Pflügen gehörig: orȃłna priprava, die Ackergeräthe, Cig.; oralni konj, vol, Cig.; — ackerbar, pflügbar, urbar, Cig., Jan.; oralna zemlja, Ackerland, Cig.; oralno polje, Mur.
7293. orȃntati, -am, vb. pf. z rantami ograditi, einhegen, Cig.; — prim. ranta.
7294. oráti, * orȃm, órjem, vb. impf. ackern; celino o., einen Acker aufreißen; ( fig.) Bahn brechen, Cig., nk.; praho o., brachen; — dobro vkup orjeta, sie vertragen sich gut mit einander, Cig.; le mi pridi domov, potle bova orala, (da wirst du deinen Theil [= Schläge] bekommen), jvzhŠt.; — tudi: ǫ́rjem; orję̑m, ogr.- Valj. (Rad).
7295. orẹ̑ščək, -čka, m. dem. orešek, orešec; 1) eine kleine Walnuss, ein kleiner Walnussbaum; — die Muscatnuss, Valj. (Rad); — divji o., die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Medv. (Rok.); — 2) = stržek: orešček ali stržek je prifrčal in se skril pod ostrešje, LjZv.
7296. orglíšče, n. das Orgelchor: v cerkvi stati pod orgliščem pri velikih vratih, Levst. (Zb. sp.).

   6.697 6.797 6.897 6.997 7.097 7.197 7.297 7.397 7.497 7.597  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani