pri (7.101-7.200)

7101. odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.
7102. odvı̑rati, -am, vb. impf. ad odvreti; 1) odvirati, kar je zavrto; die Sperre lösen: o. kolo pri vozu; — 2) o. kaj, einer Sache entgegentreten, ihr die Zustimmung versagen, Cig.; o. nove črteže, Levst. (Močv.); o. pijanstvo, gegen die Trunkenheit wirken, Levst. (Nauk).
7103. odvláčiti, -im, I. vb. pf. schleppend wegschaffen, davonschleppen, Cig., Jan.; — II. vb. impf. verschieben, zögern, C., kajk.- SlN.; o. s svojim prihodom, z odpuščanjem, Krelj; ( hs.).
7104. odvráčanje, n. das Wegwenden, das Abwenden; — das Abwendigmachen, etc.; — prim. odvračati.
7105. odvrnı̑təv, -tve, f. die Abwendung; — die Verweigerung: o. prisege, Cig.
7106. odvȓženəc, -nca, m. der Abtrünnige, C.; — prim. odvreči 2).
7107. odzvȃnjati, -am, vb. impf. ad odzvoniti; eig. durch Läuten erwidern: mit der Thurmglocke bei den einzelnen Theilen der Messe Zeichen geben, BlKr.; — sich vernehmen lassen: v društvenem življenju pri ženskih odzvanjala je nemščina, Erj. (Izb. sp.); tudi: o. se, SlN.
7108. odzváti, -zóvem, vb. pf. 1) abberufen, Cig., nk.; — 2) o. se komu, jemandem antworten, erwidern, nk.; nikdo se mi ne odzove (na trkanje), Erj. (Izb. sp.); o. se pozivu, der Einladung nachkommen, Zora; prim. hs. odazvati se.
7109. odžmigováti, -ȗjem, vb. impf. = odmigovati, Vod. (Izb. sp.); — prim. mežikati.
7110. oga, f. nekakšna ograja, Poh.; — prim. nem. Hag (?).
7111. ogábən, -bna, adj. ekelhaft, Jan., C.; ogabna pijača, LjZv.; — prim. ogaven.
7112. ogar, -rja, m. der Windhund, Jan.; — prim. stsl. ogarь.
7113. ogávžən, -žna, adj. unangenehm: ogavžno vreme, C.; — o. človek, ein Stänker, Fr.- C.; — prim. ogaven.
7114. ogìb, -gíba, m. 1) die Beugung, ( phys.): o. svetlobe, valov, Cig. (T.); — 2) das Ausweichen, die Vermeidung, Cig., Jan., M.; — 3) oni del telesa, kjer se človek pripogiblje: pokošeno žito v ogib stiska in v snope veže, Jurč.
7115. ogladẹ́ti, -ím, vb. pf. hungrig werden, Prip.- Mik., ogr.- C.
7116. oglȃsba, f. die Anmeldung: o. za prisego, die Eidesantretung, Cig.
7117. oglásiti, -im, vb. pf. 1) ankündigen, melden; — o. koga, jemanden anzeigen, Svet. (Rok.); — 2) o. se, einen Laut von sich geben, sich vernehmen lassen, sich melden; slavček se je v grmovju oglasil; oglasi se, če te kličem! o. se za prisego, den Eid anmelden, Cig.; o. se za dediča, sich erberklären, Cig.; — o. se pri kom, bei jemandem einsprechen, sich anmelden; oglasi se mimogrede pri nas! — 3) = razglasiti, verkündigen, ausrufen, Cig., Jan.
7118. oglášati, -am, vb. impf. ad oglasiti; 1) melden, ankündigen; — 2) o. se, sich vernehmen lassen, sich melden; oglaša se v njem čutstvo, es regt sich in ihm das Gefühl, Cig.; v razgovorih se oglašati, sich an den Debatten betheiligen, Levst. (Močv.); — o. se pri kom, bei jemandem einzusprechen pflegen; — o. se, nachhallen, wiederhallen, Cig., Jan., M.; — 3) verkündigen, C.
7119. oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
7120. ogláviti, -im, vb. pf. 1) mit einem Kopf versehen: žrebelj o., Z.; — 2) halftern, Cig.; ( prim. oglavati); — 3) vorschuhen, Jan.; — 4) o. predivo = omikati, vzhŠt., ogr.- C.; — 5) o. se komu, jemandem den Kopf zuwenden, Ist.- C.
7121. oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.
7122. ogledník, m. 1) der Beschauer, der Besichtiger, Cig., Jan., Levst. (Nauk); mesovni o., der Fleischbeschauer, DZ.; — 2) der Kundschafter, der Späher, Cig.; (oglę̑dnik), Dalm.- Valj. (Rad); — 3) ọ́gledniki, t. j., tisti, ki pridejo na ogledi, jvzhŠt.; — prim. ogled 2).
7123. oglę́štati, -am, vb. pf. die Wartung besorgen; o. živino = opraviti vsa potrebna dela pri njej; tudi: otroke o., die Kinder besorgen; Gor.
7124. oglẹ́vən, -vna, adj. latschig: oglevno je vse, kar je v ustih neprijetno, vlečno, plehko, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. gleviti.
7125. ogljík, m. der Kohlenstoff, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — prim. hs. ugljik, češ. uhlík.
7126. oglȏvna, f. goreče poleno, Volče- Erj. (Torb.); — prim. glovnja.
7127. oglupẹ́ti, -ím, vb. pf. taub werden, ogr.- M.; — prim. glup 2).
7128. oglupíti, -ím, vb. pf. taub machen, betäuben, ogr.- Mik.; — prim. glup 2).
7129. ógnjəc, -gnjəca, (-gənjca), m. 1) das St.-Antonifeuer (eine Schweinskrankheit), Hal.- C.; ( prim. pereči ogenj); — 2) = ognjič 3), C.
7130. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
7131. ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt ( phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.- Erj. (Torb.).
7132. ogǫ̑ł, f. ein abgeästeter Baum, Svet. (Rok.); prim. gol.
7133. 2. ogǫ́rəc, -rca, m. 1) der Lederwurm (Beulen mit Maden, eine Viehkrankheit) V.-Cig.; prim. ogrc 2); — 2) die Wimmer, Jan.; — prim. ogrc 2).
7134. 2. ogọ̑rək, -rka, m. ein abgebranntes Stück Holz, živ o., der Feuerbrand, Cig.; = žerjav o., Fr.- C.; = tleč o., Slom.; prime ogorek in si tobak zažiga, Jurč.; z dolgo gorjačo je porival ogorke v ogenj, Erj. (Izb. sp.); — tudi: ogȏrek, Valj. (Rad).
7135. ográbiti, -grȃbim, vb. pf. rings abrechen, berechen; o. kopo, plast, seno na voz naloženo; krajšo slamo (pri mlačvi) ograbijo po vrhu, Ravn. (Abc.).
7136. ograję́nəc, -nca, m. zdenec o., ein eingefriedeter Brunnen, Prip.- Mik.
7137. ográsiti, -im, vb. pf. mit Reisern umstellen, V.-Cig.; — prim. grasa.
7138. 2. ogrce, n. = jedrce, Fr.- C.; — der Augenstern (okrc, okrce, iz: odrce nam. jedrce, Saleška dol., SlGradec- C.); ( prim. jedrce, die Augenlinse, Guts.).
7139. ogrẹ́banje, n. das Häufeln; — das Scharren; — das Zaudern; — prim. ogrebati.
7140. ogrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad ogrebsti, ogreniti; 1) umhäufeln, Cig., Jan.; koruzo o., C.; — 2) scharren, abscharren; ogenj o., Mur.; o. praško, den Kohlenstaub bei einem Kohlenmeiler abscharren, Cig.; čebele, roj v panj o., den Bienenschwarm in den Stock oder Korb fassen, einkörben, Cig., C., Polj.; sneg raz streho o., den Schnee vom Dache scharren, Z., Polj.; o. dimnik, den Ruß aus dem Schornstein scharren, Cig.; — 3) bekratzen, Cig.; — o. se, sich kratzen: berač se ogreba, Polj.; — o. se, zaudern, zögern, eine Arbeit nicht angehen wollen, Cig., Fr.- C., Polj.; — 4) ogreba me = zebe me, jvzhŠt.; ( prim.: dekla v mrzli sobi zimo ogreba, Slom.).
7141. ogredę́šati, -am, vb. pf. auskrämpeln, Cig.; prim. gredeše, gradaše.
7142. ogrǫ́dən, -dna, adj. rauh, Mur.; — roh, C.; — abscheulich, ogr.- C.; — ( prim. okroten (?), C.).
7143. ogrómnost, f. die ungeheuere Größe, Jan., nk.; — prim. ogromen.
7144. ogrózən, -zna, adj. schauerlich, grauenhaft, Cig. (T.); ogrozna prikazen, ogrozna kletev, Levst. (Zb. sp.).
7145. ohábiti se, -im se, vb. pf. o. se česa = zanemariti kaj, Vrt.; — prim. 2. habati, 3. habiti.
7146. ohladíti, -ím, vb. pf. abkühlen; o. se, sich abkühlen, erkalten; — erfrischen, Cig., Jan.; — o. bolečino, den Schmerz lindern, Cig.; — (eine Leidenschaft) abkühlen, sie vergehen machen: to mu bode jezo ohladilo; ljubezen se je ohladila, die Liebe ist flau geworden, Cig.; — pri srcu se mu je ohladilo, es ist ihm ein Stein vom Herzen gefallen, Met.; — o. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, Cig., M.
7147. ohláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — prim. ahlati; bav. hach'l = Hechel, C.
7148. ohmę̑tje, n. die Mistel (viscum), Pohl.; (menda napačno nam. ohmelje, C.); — prim. Let. 1883, 295.
7149. ohmę̑tnica, f. die Leimspindel der Vogelfänger, V.-Cig.; — prim. ohmetje.
7150. ohǫ̑dək, m. der Umweg, Cig., Jan., C.; — ohodke imeti, Wege haben, Cig.; samo da jaz ne bom imel pri cesarici zavoljo tega nikakršnih ohodkov, Levst. (Zb. sp.).
7151. ohvaljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ohvaliti se; sich rühmen: ohvaljeval se je, rekoč: Dober duh mi je prišel v hišo, Vod. (Izb. sp.).
7152. ohváłnost, f. die Ruhmredigkeit, das Selbstlob: brez ohvalnosti pripovedovati, Navr. (Spom.); iz ohvalnosti, Navr. (Let.).
7153. ohvátən, -tna, adj. lax, Cig.; — prim. ohlaten, ohlapen.
7154. ǫ́jice, f. pl. prednji del pri plugu, namreč oje z obema kolescema, Banjščice- Erj. (Torb.).
7155. òjme, interj. o weh! Cig.; ojme roka! C.; ojme tebe, weh dir! C.; — prim. oj.
7156. ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi ( Št.).
7157. okabráti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen: pri jedi z močnikom o. se, Polj.
7158. okȃmbati, -am, vb. pf. anjochen: o. vola, Z.; — prim. kamba 1).
7159. okániti, -im, vb. pf. 1. = ukaniti, betrügen, überlisten, Cig., Jan.; — o. se, sich verrechnen, sich irren, C., Z.; — 2) o. se česa, sich einer Sache begeben oder entschlagen, etwas aufgeben, lassen, Cig., Jan., Jurč. (Tug.), Navr. (Let.), Vrt., Zora; — prim. hs. okaniti se, sich entschlagen.
7160. okápiti, -im, vb. pf. mit einer Kappe versehen, bekappen, Cig.; o. črevlje = krpo kakor kapico jim prišiti, M., Z.; vorschuhen, Jan.
7161. okášati se, -am se, vb. impf. zaudern, Lašče- Cig., Jan.; — prim. kasen.
7162. okȃšljati, -am, vb. pf. 1) = kašljaje obiti, umhusten, Cig.; — 2) behusten, Cig.; beim Husten mit Speichel, Schleim bespritzen, ogr.- M.
7163. okə̀l, -klà, m. der Hauzahn, ogr.- C.; nav. pl. okli, Svet. (Rok.); prim. akel, kel.
7164. ókənce, n. dem. okno, das Fensterchen; — die Luke, Cig.; das Luftloch, Gor.; — (pri ušesu) jajasto, okroglo o., das ovale, das runde Fenster, Erj. (Som.); — die Zelle (am Insectenflügel), h. t.- Cig. (T.).
7165. okəzmáti, -ȃm, vb. pf. bezupfen: klobuk so do zadnje dlačice pred ogledali in okezmali ("okuzmali"), predno so ga kupili, Jurč.; — prim. kosmati.
7166. okíniti, -kı̑nem, vb. pf. = oveniti (o rožah), Ip., GBrda; — prim. kiniti 2).
7167. okítiti, -kı̑tim, vb. pf. schmücken, Šol., C., nk.; prim. kititi 2).
7168. oklèn, -klę́na, m. das Band, Mik.; — o. v vratu, der Halsrheumatismus, Z.; — prim. okleniti.
7169. oklẹ́vanje, n. = obotavljanje, LjZv.; — prim. oklevati.
7170. oklǫ̑r, m. der Mantel, der um den Hals geschlagen wird, Notr.- M.; (okolor, vzhŠt.- C.); — prim. kolor, lat. collare.
7171. oklútən, -tna, adj. abscheulich, C.; — prim. neskluten.
7172. ọ́knica, f. 1) der Fensterladen, Notr.; nav. pl. oknice, die Fensterläden, die Jalousien, Cig., Jan., Kras- Erj. (Torb.); o. na potezo, regulierbare Jalousien, Levst. (Pril.); — 2) der Fensterflügel, Jan.
7173. oknják, m. obstranski kamen pri oknu, C.
7174. óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden ( mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.- Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine ( Tolm.)- Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
7175. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
7176. okobáliti, -ȃlim, vb. pf. mit den Füßen rittlings umklammern, Cig., M., Kr.; o. konja, das Pferd besteigen, C.; posekano deblo je okobalil, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. okobalo.
7177. okobálọ, adv. rittlings: o. sedeti, Levst. (Rok.), Mik., Notr.; — prim. it. a cavallo, Mik. (Et.).
7178. okōlbati, -am, vb. pf. abscheren, stutzen (Haare, Äste), C.; — prim. kolba.
7179. okọ̑li, I. adv. = okolo 1) herum, im Umkreise; okoli in okoli, ringsherum; — 2) ungefähr, beiläufig: okoli dvesto goldinarjev; — II. praep. c. gen. 1) um — herum: okoli vrta iti; okoli koga se plaziti; okoli sebe mahati s palico; — okoli božiča, um Weihnachten; — 2) (pri številih) bei: okoli dveh sto goldinarjev.
7180. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
7181. okolı̑ščnice, f. pl. = obod pri mlinskem kamenu, Cig.
7182. okolíšiti, -ı̑šim, vb. impf. auf Umwegen gehen, mit Umschweifen erzählen, tudi: okolišiv iti, okolišiv pripovedovati, Lašče- Levst. (Rok.).
7183. ókom, adv. v okom priti čemu, einer Sache (einem Übel) zuvorkommen, steuern, Einhalt thun, Cig., C., M., nk., ob laški meji- Levst. (Rok.), Tolm., Ip.; tudi: okom priti, Tolm.
7184. okomọ̑ł, adj. gestutzt, C.; — prim. komol.
7185. okǫ̑n, m. der Barsch, C.; — prim. okak.
7186. okrajnocẹ́stən, -stna, adj. okrajnocẹ̑stni zaklad, der Bezirksstraßenfond, Levst. (Pril.).
7187. 2. okrȃk, m. 1) der Froschlaich, Jan., Rib.- Mik.; — 2) der grüne Überzug einer Pfütze, das Wassermoos, Jan., Mik., vzhŠt.; = žabji o., vzhŠt.; potočni o., der Bach-, Wasserfaden (conferva rivularis), Jan., Tuš. (R.); — prim. 2. krak.
7188. okrȃsək, -ska, m. die Verzierung, der Zierat, das Ornament, DZ.; okraski pri uri, das Uhrgehänge, Cig.
7189. okrẹ́gniti, -nem, vb. pf. erstarren: o. od mraza, C.; — prim. češ. křehnouti, starr werden.
7190. okrę̑šljaj, m. ein Wald zwischen Gereutwiesen, Z.; — prim. okrišljaj.
7191. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
7192. okrı̑šljaj, m. 1) der Umkreis, C.; — 2) die Heuscheibe auf Wiesen, C.; — prim. okrešljaj; iz nem. Kreis (?).
7193. okrívən, -vna, adj. Beschuldigungs-: okrı̑vna priča, der Belastungszeuge, Cig.
7194. okrížəlj, -žlja, m. die Heuscheibe auf Wiesen, Poh.- C.; — prim. okrišelj, okrišljaj.
7195. okŕniti, -kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Guts., Mur., Jan., Šol., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. okrъniti.
7196. okrǫ́glika, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
7197. oktāva, f. osmica, die Octave (pri glasbi).
7198. okvȃrba, f. die Beschädigung, DZ., Nov.; poljska o., der Feldschaden, Levst. (Pril.).
7199. okvárjenəc, -nca, m. der Beschädigte, DZ., Levst. (Pril.), Nov.
7200. okvarník, m. der Beschädiger, Levst. (Pril.).

   6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani