pri (6.997-7.096)

6997. ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (M.).
6998. odgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad odgrebsti, odgreniti; weg-, abscharren; prah o. s ceste, den Staub von der Straße abziehen, Levst. (Cest.); žito izpod vevca pri vejanju o., Polj.
6999. odhǫ́dən, -dna, adj. den Weggang, die Abfahrt betreffend, C., Z.; odhodni pogovori, die Abschiedsgespräche, Ravn.; odhodni strel, der Abfahrtsschuss, Cig.; odhodno izpričevalo, das Abgangszeugnis, Cig.; = odhodno svedočilo, DZ.
7000. odhǫ́dnik, m. 1) der Abiturient, Cig., Jan.; — 2) der excurierende Priester (Kaplan), Meg., C.
7001. odjẹ̀zd, -jẹ́zda, m. der Abritt, Cig.; pripravljen k odjezdu sedi na konju, Glas.
7002. odjȗga, f. das Thauwetter, Cig., Jan.; sneg se ne taja, ker ni prave odjuge, Glas.; tvoja obljuba pa zimska odjuga, Npreg.- Kres; Ti lastov'ca preljuba, Z odjugo v sleme prideš, Vod. (Pes.).
7003. odkimávati, -am, vb. impf. = odkimovati; ni se vedelo, ali odkimavata ali pritrjujeta, Jurč.
7004. odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.
7005. odklòn, -klóna, m. die Ablenkung, C., Cig. (T.); — die Abweichung, die Declination ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); zvezdni o., C.; magnetni o., die magnetische Declination, Sen. (Fiz.); — die Ablehnung: o. prisege, Cig.
7006. odklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) wegbeugen, abneigen, Cig., M.; o. se, abweichen, declinieren, Cig.; — ablehnen; o. predlog, einen Antrag ablehnen, nk.; — 2) o. se, eine Verbeugung machen: kdor gre od cerkve domov, odkloni se na svojih mestih, odkoder se vidi cerkev, rekše, obrne se k cerkvi ter se prikloni, Podkrnci- Erj. (Torb.).
7007. odkǫ́d, adv. = od kod; I. interr. woher? odkod ste? odkod drugod? woher anders? odkod to veste? — ne vem, odkod so; — II. indef. irgendwoher; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod, sonstwoher.
7008. odkǫ̑dər, adv. rel. = od koder, woher; tja pojdemo nazaj, odkoder smo prišli; — odkoder koli, woher immer.
7009. odkȓšək, -ška, m. der Abbruch, der Entgang, Levst. (Pril.).
7010. odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).
7011. odkupljeváti, -pljȗjem, vb. impf. = odkupovati; loskaufen, Z.; reluieren, Levst. (Pril.).
7012. odkȗpščina, f. das Lösegeld, Mur., Cig., Jan., Ravn., ogr.- M.; — der Ein-, Ablösungspreis, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.).
7013. odlag, praep. c. gen. außer, C.; — prim. hs. odlag (iz: otъdlъgъ), Mik. (Et.).
7014. odlȃstəlk, -stəłka, m. 1) = odlastek; otroci mi ne dade odlastelka, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Aufschub: daj mi do božiča odlastelka, Šmarje (pri Ljubljani)- Erj. (Torb.).
7015. odlȃšati, -am, vb. impf. aufschieben; in die Länge ziehen; — prim. odlasiti 2).
7016. odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; ( prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.
7017. odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
7018. odlẹ́tati, -lẹ̑tam, (-lẹ̑čem, M.), vb. impf. ad odleteti; weg-, davonfliegen; entfliegen; — abprallen, sekira odleta od veje (springt ab), Cig.
7019. odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.
7020. odlı̑čnik, m. eine hervorragende, distinguierte Persönlichkeit: odličniki, die Honoratioren, Cig., DZ.; — prim. odličen.
7021. odlíčnost, f. das Hervorragen, die Ansehnlichkeit, Cig., nk.; — prim. odličen.
7022. odlı̑ka, f. 1) die Abfertigung (in Geld), Levst. (Pril.); (in Worten): odliko dati komu, mit Worten abfertigen, Lašče- Levst. (M.); — 2) die Abhilfe, die Erholung: za vročino je za vsakim grmom odlika, Z., Svet. (Rok.); — 3) die Auszeichnung, nk.; prvi red z odliko, erste Classe mit Vorzug (v šolskih izpričevalih), nk.; ( rus.).
7023. odlikováti, -ȗjem, vb. impf. auszeichnen, Cig., Jan., nk.; o. se, sich hervorthun, hervorragen, Cig., Jan., nk.; (rabi se tudi kot vb. pf.); — prim. odlika 3).
7024. odlǫ̑čək, -čka, m. 1) das Abgesonderte: der Abschnitt, das Capitel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.); — der Antheil, C.; das Los, Cig., C.; skrbi, nepokoj bodo tvoj odloček, Jap. (Prid.); to je naš delež in odloček, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Bescheid, die Entscheidung, Cig., Jan., C., Cv.
7025. odlǫ́žən, -žna, adj. 1) aufschubbringend, dilatorisch, Cig., Jan.; nima odložne moči, DZ.; — 2) aufschiebbar, Jan. (H.); — 3) entlegen, Mur., Cig., Ravn.; ( prim. odležen).
7026. odlǫ́žnost, f. 1) die Aufschiebbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Entlegenheit, Jan. (H.); — prim. odložen.
7027. odmȃtati, -am, vb. impf. ad odmotati; = odmotavati: nit se je odmatala, Prip.- Mik.
7028. odmę́klost, f. 1) der Zustand des Aufthauens prim. odmekel 1); — 2) die Schlaffheit, Mur., Cig. (T.).
7029. odménje, n. das Hinwegnehmen (ereptio), Dict.- Mik.; — prim. oteti.
7030. odmerílọ, n. die Bemessung, das Ausmaß, Levst. (Pril.).
7031. odmernína, f. die Maßengebür, Jan. (H.); — prim. odmerek.
7032. odmẹ́ti, -dmẹ̑m, (-mẹ̑jem), vb. pf. antworten, Mik.; o. se, wiederhallen, C.; hrib se je odmel, C.; o. se, (auf einen Ruf) sich melden, Buče ( Št.)- C.; — nam. oddmeti, prim. odmevati.
7033. odmẹ̀v, -dmẹ́va, m. der Wiederhall, das Echo, Cig., Jan., nk., Tolm., vzhŠt.; — der Nachhall, Jan., Sen. (Fiz.); — die Resonanz, Cig., Jan.; — prim. odmevati.
7034. odmẹ́vanje, n. das Wiederhallen; — der Nachhall, Cig.; — prim. odmevati.
7035. odmẹ́vati, -am, vb. impf. zurückhallen, wiederhallen, Cig., Jan., nk.; — nachhallen, Cig., Jan.; = o. se, Cig., Vrtov.- M., C.; — nam. oddmevati; podstava je: dьmê-; prim. Mik. (Et., V. Gr. IV. 223.).
7036. odmẹ́vən, -vna, adj. Resonanz-: odmẹ̑vna odprtina, das Resonanzloch, Cig.; — prim. odmevati.
7037. odmẹ̑vnik, m. der Resonanzboden, Jan.; — prim. odmevati.
7038. odnȃšanje, n. das Wegtragen, das Ueberstellen (des Wagenhintertheiles), etc.; prim. odnašati.
7039. odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.- C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; ( prim. odnos).
7040. odnošȃj, m. die Beziehung, das Verhältnis, Cig. (T.), C.; — hs.; prim. odnos 2).
7041. odọ̑blati, -am, vb. pf. weghobeln; — prim. oblati.
7042. odobrávanje, n. die Billigung, die Approbation, Cig. (T.), nk.; — prim. odobriti.
7043. odobrénje, n. die Approbation, Cig. (T.); — prim. odobriti.
7044. odobríłən, -łna, adj. gutheißend: v odobrı̑łnọ znamenje, zum Zeichen der Zustimmung, DZ.; — prim. odobriti.
7045. odobrílọ, n. die Genehmigung, Levst. (Cest.), DZ.; na o. predložiti, DZ.; — prim. odobriti.
7046. odolati, -am, vb. pf. o. čemu, überwinden, bewältigen ( z. B. eine schwere Arbeit), Dol.- Mik.; = zadostiti: o. pravičnim željam, BlKr.- Navr. (Let.); — prim. odoleti.
7047. odolẹ́vati, -am, vb. impf. ad odoleti; gewachsen sein, o. komu (čemu), Cig. (T.); — prim. odoleti.
7048. odpȃrati, -am, vb. pf. abtrennen, lostrennen; o. kaj prišitega.
7049. odpı̑lək, -lka, m. nav. pl. odpilki: kar pri piljenju odpada, die Feilspäne, C., ZgD.
7050. odpı̑ranje, n. 1) das Öffnen; — 2) bei den Webern die Wände, zwischen welchen der Schütze läuft, Cig.; prim. odpira.
7051. odprȃvək, -vka, m. die Absendung, die Spedition, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan.; primeren o., eine angemessene Abfertigung, LjZv.; — die Ausfertigung, DZ.; o. sodbe, die Urtheilsausfertigung, DZ.
7052. odprávən, -vna, adj. 1) Expeditions-, Speditions-, Cig.; odprȃvna pristojbina, DZ.; odpravni pot, der Beförderungsweg, DZ.; — 2) Abschaffungs-: odpravno razsodilo, das Abschaffungserkenntnis, DZ.
7053. odprávljati, -am, vb. impf. ad odpraviti; 1) fortschaffen, expedieren; o. pritožbe na oblastvo, Levst. (Nauk); — o. se, im Weggehen sein, sich auf den Weg machen; — abfertigen, abthun; abtragen: dolgove z dolgovi o. = ein Loch zu- und das andere aufmachen, Cig.; — abhalten, feiern: gostijo, sedmino, praznik o., C.; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, abschaffen, beseitigen; policijsko o. koga, DZ.
7054. odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj- M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
7055. odpúščanje, n. 1) das Entlassen; — 2) das Beurlauben; o. vojakov, nk.; — 3) das Nachlassen; o. zakupnin, DZ.; das Verzeihen; o. grehov; — 4) das Nachgeben, das Nachlassen, prim. odpuščati 4); pogostoma tudi: odpuščȃnje.
7056. odràz, -ráza, m. = odboj, odsev, die Reflexion, Jan. (H.); — prim. odraziti 2).
7057. odréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen, verweigern; nič mu ne odreče; o. si kaj, sich Abbruch thun, Cig.; s sodbo komu kaj o., gerichtlich absprechen, Cig.; o. komu pokorščino, C., Škrb.- Valj. (Rad); — 2) widersprechen, leugnen, C.; v tem mu ni mogel odreči, Pohl. (Km.); Ko bosa bi v snegu za tabo pritekla, Besedo prvo bi zopet odrekla, Levst. (Zb. sp.); vsako odreče, er widerspricht allem, Z.; abschwören: s prisego kaj o., Cig.; — 3) antworten, erwidern, Cig., C.; v zobe odreči komu, Jap.- Valj. (Rad); Odreče mu besede te, Preš.; = o. se, erwidern: Ti se jim tako odreci, Npes.-Schein.; — 4) o. se česa, auf etwas verzichten, einer Sache entsagen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); o. se volitve, Levst. (Nauk); o. se vladarstva, službe, die Regierung, ein Amt niederlegen, Cig.; tudi: o. se čemu, Cig., Jan., nk.
7058. odrę̑dbina, f. die Taxe, DZ.; občinskim odredbinam postaviti cenovnike, für die Gemeindetaxen Tarife aufstellen, Levst. (Nauk); ostalinska o., die Verlassenschaftstaxe, Levst. (Pril.).
7059. odrę̑ka, f. 1) die abschlägige Antwort, die Absage, die Versagung, die Verweigerung, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; o. prisege, die Eidesverweigerung, Cig.; — 2) die Entsagung, der Verzicht, Cig., Jan., Šol., C.
7060. ǫ́driga, f. das Hängebett, jvzhŠt.; = pl. odrige, Mik.; (odrge), SlGor.- C.; prim. oder.
7061. odrı̑nəc, -nca, m. die Pritsche, Zora; das Hängebett im Stall, C.
7062. odríniti, -rı̑nem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.- Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
7063. ǫ́drka, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
7064. odsę́bən, -bna, adj. 1) rechts gehend; odsę̑bni konj, C.; — 2) fremd, C.; — unwillkommen, C.; prim. odročen.
7065. odsẹ́čən, -čna, adj. 1) odsẹ̑čni lok, der Stichbogen, der Segmentbogen, Cig. (T.); — 2) Sections-, nk.; prim. odsek 3).
7066. odsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. wegspritzen, Cig.
7067. odskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend sich entfernen, davonspringen; — II. odskȃkati, -am, vb. impf. ad odskočiti, M.
7068. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
7069. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
7070. odskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. das Nest (mit Eiern oder Jungen) verlassen (von den Alten), C.; — das Haus trotzig verlassen: žena se je odskutila, C.; — prijatelj se mi je odskutil, der Freund hat mich treulos verlassen, SlGor.- C.
7071. odslúžən, -žna, adj. Abschieds-: odslȗžnọ pismo (pri vojakih), der Abschiedsbrief, der Abschied, Cig., C.
7072. odsǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsoditi; 1) durch Urtheile absprechen, aberkennen, Cig.; stvarna pravica se odsoja ali prisoja, DZ.; — 2) aburtheilen: o. hudodelstvo, DZ.
7073. odsójən, -jna, adj. den Sonnenstrahlen nicht ausgesetzt, absonnig, Jan., Mik.; — prim. osojen.
7074. odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
7075. odsǫ́tnost, f. = nenavzočnost, nk.; — prim. odsoten.
7076. odsǫ̑tstvọ, n. = odsotnost, Šol.; — prim. odsoten.
7077. odstȃva, f. 1) die Absetzung, Mur., Cig., Jan.; o. od službe na leto dni, die Suspension vom Amte auf ein Jahr, DZ.; — 2) das Abspenen, Cig., vzhŠt.- C.; — 3) der Absatz (wo eine gerade Linie unterbrochen wird, z. B. in der Baukunst), Mur., Cig.; stopnice z odstavami, eine gebrochene Stiege, Cig.; v tri odstave upognjena stolba, dreiarmige Stiege, Levst. (Pril.); — 4) der Abschnitt (im Buche), C.; prim. odstavek 3).
7078. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
7079. odstávljanje, n. das Weg-, Absetzen; — das Abspenen; prim. odstavljati.
7080. odstraníti, -ím, vb. pf. beiseite schaffen, beseitigen, Cig., Jan., nk.; — prim. rus. otstranítь.
7081. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
7082. odšrȃvfati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben; — aufschrauben, zurückschrauben; — prim. šravfati.
7083. odštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. wegspritzen, Cig.; wegschnellen, Cig.; — entwischen, Mur.
7084. odtę́gniti, -nem, vb. pf. 1) wegziehen, Cig., Jan.; — entziehen, Mur., Cig., Jan.; o. komu svojo pomoč, Cig.; — o. se, entweichen, C.; sich entziehen; kazni se o., Cig.; — 2) in Abrechnung bringen, abziehen; pri plači komu kaj o.; — 3) o. od kraja, sich vom Ufer entfernen, absegeln, Cig., C.; V barko je stopila, Od kraja odtegnila, Npes.-K.; — o. jo, davon laufen, Cig.; po smrti vse od nas odtegne, Z.
7085. odtèk, -tę́ka, m. = odtok, der Abfluss, Mur., Cig.; o. in pritek, Ebbe und Flut, C.
7086. odtèp, -tę́pa, m. der Abfall der Knospen, der Rebenaugen, M.; — prim. otep 1).
7087. odterína, f. das Weggebrochene, C.; — prim. odtreti.
7088. odtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) durch einen Druck absondern, wegdrücken, verdrängen, Mur., Cig., Jan.; priprte duri o., Zv.; — 2) einen Abdruck machen (abklatschen), Cig.
7089. odtočíłən, -łna, adj. Pissoir-: odtočı̑łna skalba, die Pissoirmuschel, Levst. (Pril.).
7090. odtočı̑łnica, f. der Pissoirraum, Levst. (Pril.).
7091. odtǫ̑d, adv. = od tod, von hier; von da aus; odtod do cerkve; do križa je pritekel: odtod je šel počasi; odtod prihaja, da ..., daher kommt es, dass ...; (pomni: odsod k vam = odtod [von dort] lesem, Krelj).
7092. odtòk, -tǫ́ka, m. der Abfluss, Mur., Cig., Jan.; voda nima odtoka, Cig.; — die Ebbe: pritok in o., Cig., Jan., M.
7093. odtŕditi, -im, vb. pf. locker machen; o., kar je pritrjeno: o. čep, Cig.
7094. odtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. (einen Theil) wegschütteln; odtresti nekoliko jabolk z jablane, ako jih je preveč na njej; — losrütteln, Cig.; — von sich schütteln: o. jarem, Z.; — prim. otresti.
7095. odtŕgati, -tȓgam, vb. pf. weg-, abreißen; o. desko od plota; rožo o.; — abbrechen: komu kaj od plačila o.; — o. se, abreißen ( intr.); gumb se mi je odtrgal; — o. se, sich losreißen; pes, ki je bil privezan, se je odtrgal; — ne morem se od doma o., ich kann nicht vom Hause loskommen, C.; — o. se vsega, sich von allem losreißen, Ravn.
7096. odtŕniti, -nem, vb. pf. = utrniti: luč o., Z.; ( pogl. otrniti); — weg-, ausspritzen, Jan.

   6.497 6.597 6.697 6.797 6.897 6.997 7.097 7.197 7.297 7.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani