pri (6.901-7.000)

6901. oboríti, -ím, vb. pf. 1) niederwerfen, besiegen, Prip.- Mik.; — 2) niederschlagen ( chem.), C., Cig. (T.); o. se, sich niederschlagen: tvarina se je iz vode oborila, Erj. (Min.); — hs.
6902. obotȃvica, f. 1) der Taumel ( z. B. vom Rausch), Cig.; — 2) die Geschwulst, die Entzündung bei einer Wunde, Z.; ( prim. obotavljati se).
6903. obráčanje, n. das Wenden; — das Sichwenden; — das Verwenden; — prim. obračati.
6904. obrájtati, -am, vb. pf. 1) = obračuniti; — o. koga = izplačati, C.; — 2) vb. impf. = čislati, v čislih imeti; — prim. rajtati.
6905. obrájtəlj, -tlja, m. der Knoten am Rebenstrohband, C.; — prim. rajtelj.
6906. obrȃt, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); die Umkehr, Cig., Jan., Cig. (T.); die Umdrehung, Cig. (T.), C.; čas obrata, die Umdrehungszeit, Cig. (T.); — na obrat, auf einmal, flugs; Z., vzhŠt.- C.; — 2) die Schwenkung, Cig., Jan.; die Wendung, Jan., Cig. (T.), DZ.; solnčni obrat, die Sonnenwende, Jan.; — der Umschwung, C.; die Peripetie (im Drama), Cig. (T.); igra pride na obrat, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Umsatz (von Geld), Cig. (T.); der Verkehr, Bes.; der Betrieb, DZ.; železnocestni o., der Eisenbahnbetrieb, DZ.; obratu izročiti železnice, die Eisenbahn in Betrieb setzen, DZ.; — 4) die Redewendung: o. v govorjenju, Cig. (T.); besede in obrati, Cv.; — umetni o., der Kunstgriff, Jan.
6907. obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.- Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
6908. obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).
6909. obrazdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen; otrok vse obrazda pri jedi.
6910. obrazovalíšče, n. die Bildungsanstalt, Raič (Slov.); — prim. obrazovati 2).
6911. obrazovȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig. (T.); die Bildung, Cig.; — prim. obrazovati 2).
6912. obrazovȃtelj, m. der Culturträger, Cig. (T.); — prim. obrazovati 2).
6913. obraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obraziti, nk.; prim. obrazovati.
6914. obredı̑łnica, f. das Ciborium, ogr.- C.; — prim. obrediti 2).
6915. 2. obrẹ́gniti se, -brẹ̑gnem se, vb. pf. = razsvetiti se: nebo se je obregnilo, Trst. (Let.); — prim. bregniti.
6916. obrekováti, -ȗjem, vb. impf. verleumden; o. koga pri ljudeh.
6917. obrẹ́stən, -stna, adj. 1) Zins-, Zinsen-, Interessen-, Cig., Jan., nk.; obrẹ̑stni zastanki, Interessenausstände, Jan.; obrestna mera, der Zinsfuß, Cig. (T.); — 2) verzinslich, Cig., Jan.; — 3) zanksüchtig, Cig., Ravn.; tako je obresten! rad kak prepir napravi, Gor.; ( prim. obrest 4)).
6918. obrẹ́sti, obrẹ́tem, vb. pf. finden, Mur., Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); entdecken, Cig. (T.); o. kaj novega, Erj. (Izb. sp.); praes. obrę́nčem, Rez.- Erj. (Torb.), Zilj.- Jarn. (Rok.); prim. Kres III. 475.
6919. obrẹ̀z, -rẹ́za, m. die Beschneidung, Mur., Cig., Jan.; zlati o. pri knjigah, der Goldschnitt, Cig., Jan., nk.
6920. obrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. beschneiden; nohte si o.; o. trto; o. kamen, den Stein behauen, Cig., Jan.; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; drevje o., die Bäume ausschneiteln, Cig.; — otroka o. (pri Judih), Cig. i. dr.; — den Schnitt im Weingarten beenden: ali ste že obrezali?
6921. obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
6922. obrẹ̑zək, -zka, m. 1) was beim Beschneiden abfällt, das Abschnitzel; z. B. die abgeschnittene Rebenspitze, Cig.; — obrezki, neka jed iz posušenih repnih obrezkov ali olupkov, Gor.; — 2) = obrez (pri knjigah), Jan., C., Navr. (Spom.).
6923. obrę́zən, -zna, adj. trotzig, schlimm, Guts., Mur., Cig., C.; — prim. obrezati se.
6924. 1. obrı̑s, m. 1) der Abstrich beim Getreidemessen, C.; — 2) der Windzug: hiša je na obrisu, C.; — prim. brisati.
6925. 2. obrı̑s, m. der Umriss, die Skizze, Cig., Jan., C., M., DZ., Notr.; — prim. risati.
6926. obrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. rings bespritzen, Cig.
6927. ǫ́brlin, m. der Pranger, C.; pri obrlinu jezik v precepu držati, kajk.- Valj. (Rad).
6928. ǫ́brnik, m. der Stöpsel, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — lijasta, kratka cevka, ki se putrihu v luknjo vtika, da se laže toči iz njega, Dol.
6929. obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
6930. obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.- C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.
6931. obrǫ̑dcati, -am, vb. pf. beschmutzen, beträufeln, Savinska dol.; — prim. 2. obroditi.
6932. obrodníca, f. die Wöchnerin (tudi: obrǫ̑dnica), Cig., Plužna pri Bolcu, Kras- Erj. (Torb.); ("obrojnica", Alas.).
6933. obŕsica, f. der vom Winde schief gegen eine Wand getriebene Regen: o. bije po steni, Dol.- Levst. (Rok.); o. je izprala črko s kamena, LjZv.; (obršca, Šmartno pri Litiji- Štrek. [LjZv.]).
6934. obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija- Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
6935. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
6936. obȓša, f. 1) die Baumkrone, Cig., Jan.; — 2) pl. obrše, = brajde ob gorenjem kraju vinograda, Rogatec- C.; — prim. obrh.
6937. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
6938. obsẹ́njiti se, -im se, vb. pf. sich wund liegen, Cig.; obsenjen, voll Druckwunden, Z.; ( nam. obsednjiti; prim. sednja, sedno).
6939. obsíkati, -kam, -čem, vb. pf. umzischen, Cig.; — bespritzen, Cig.
6940. obskákati, -kam, -čem, vb. pf. o. kaj, springend um etwas herumkommen.
6941. obskakováti, -ȗjem, vb. impf. o. kaj, um etwas herumspringen, Cig.
6942. obskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. rings heranspringen, ringsum berennen, Cig.; von allen Seiten überfallen, Z.
6943. obslúžiti, -im, vb. pf. 1) verrichten, abhalten ( prim. obslužavati); — 2) o. koga, bei jemandem ausdienen, C.; — o. kaj, abdienen: krivnja s trpljenjem obslužena, SlN.
6944. óbsok, m. die Untersuchung, Habd.- Mik.; — prim. hs. sok, der Ausfinder.
6945. obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.- Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.- Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.- Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.- Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.- Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.- Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
6946. obstojèč, -ę́ča, adj. haltbar, Jan.; o. krompir, jvzhŠt.; dauerhaft, Z., C.; prijazen v hudem ne more obstoječa biti, Kast.; — prim. obstati I. 2).
6947. obstrẹ̑tək, -tka, m. = obstret 2): sajav krožec pri prsnih bradavicah, Vod. (Bab.).
6948. obšȃva, f. die Sahlleiste an den gewirkten Zeugen, Rib.- Cig.; — prim. obšva.
6949. obštŕkati, -am, vb. pf. ringsum bespritzen, Cig.
6950. obtéči, -téčem, vb. pf. 1) umlaufen; mesto o., Cig.; tvoji sovražniki te obteko, deine Feinde werden dich umringen, Krelj; — umrinnen, umfließen, Mur., Cig.; — 2) laufend besuchen, belaufen: mejo o., Cig.; — befließen, Cig.; — 3) ablaufen, C.; kadar obteče deset let, Levst. (Pril.).
6951. obtèk, -tę́ka, m. der Umlauf, die Circulation, Cig., Jan., Cig. (T.); krvni o., der Blutumlauf, Jan.; denarni o., Jan., Z.; prinudni o., der Zwangscurs, DZ.; menični o., der Wechselumlauf, DZ.; v obteku biti, v obtek spraviti, DZ.
6952. obtìč, -tíča, m. veja, ki se poleg graha v zemljo vtakne, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
6953. obtı̑čje, n. coll. veje, katere se potaknejo po grahu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
6954. obtŕjenje, n. 1) die Befestigung ( prim. obtrditi 1)); — 2) die Verhärtung, (obtrjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
6955. obtršíti, -ím, vb. pf. belasten, beschweren, C.; — prim. trh.
6956. obudvȗjən, -jna, adj. beiden gehörig, C.; — prim. obujen.
6957. obȗjən, -jna, adj. beiden gehörig, vzhŠt.- C.; (iz obu [= stsl. oboju], kakor: njujen [ Hal.] iz nju [= stsl. jeju]); prim. obudvujen.
6958. obvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — prim. hs. obavijestiti.
6959. obzvoníti, -ím, vb. pf. mit dem Läuten etwas ankündigen: o. prihod komu, Vrt.
6960. obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
6961. ocaríniti, -ı̑nim, vb. pf. verzollen, Cig. (T.), DZ.; — prim. carina.
6962. ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.- Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἄτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
6963. 1. ǫ́cət, -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).
6964. 2. ǫ́cət, -cta, m. die Ackerkratzdistel (cirsium arvense), Ip.- Erj. (Torb.); — prim. osat. (?)
6965. ocmȃgati, -am, vb. impf. welken, Kras- Cig.; — prim. osmagati.
6966. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
6967. óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.- Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.- Mik., Npes. ( Goriš.)- LjZv.; acc. óčo, Trub.- Mik.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.- Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.- Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.- Mik.; očę̑ve, ogr.- Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.- Mik.; — (ocja, Ben.- Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja ( prim. Oblak  Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
6968. očakávati, -am, vb. impf. = pričakovati, Notr.
6969. očȃli, m. pl. die Augengläser, die Brille; — prim. it. occhiali, die Brille.
6970. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
6971. očę̑dək, -dka, m. 1) die Reinigung, Mur.; — 2) die Entleerung, Cig.; prst se bo sprijemala s telesnimi očedki, Cv.; — 3) očedki, der Schmutz, C.
6972. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
6973. očę̑tnji, adj. des Vaters, väterlich, (očetji) Mur.; — prim. očeten.
6974. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
6975. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
6976. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
6977. 1. očítati, * očı̑tam, vb. impf. 1) vorwerfen, vorhalten; v zobe komu kaj o., einem etwas in den Bart werfen, Cig.; — 2) očitati koga = svariti, Dalm.; — prim. ošteti.
6978. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
6979. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
6980. očŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, abschwärzen, Mur., Cig.; — 2) anschwärzen, in üblen Ruf bringen; o. koga pri kom a. komu.
6981. očr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Contour, Cig. (T.), C.; koščeni očrti pri očesu, Zv.; — der Abriss, Cig., Jan.; — eine übersichtliche Darstellung: krajepisen očrt, Levst. (Nauk); očrt potovanja, eine Reiseskizze, Cig.
6982. očȗməc, -mca, m. die Zeitlose (colchicum autumnale), Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. močunec.
6983. 2. očȗn, m. die Herbstzeitlose, ogr.- C.; — prim. okun.
6984. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
6985. odáti, -dám, vb. pf., pogl. oddati 2) in 3); prim. Mik. (V. Gr. IV. 223.).
6986. odbijáč, m. 1) kdor svinjko odbija (pri igri), Kr.; — 2) kamen o. = odrivač, Levst. (Cest.).
6987. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
6988. odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.
6989. odčúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachgeben (vom Schmerz), C.; — srce mi je odčuhnilo, das Herz ist ruhiger geworden, C.; — prim. očuhniti.
6990. 2. oddȃjati, -am, vb. impf. o. kravo = umečevati vime pred molžo, potegniti nekolikokrat po sescih, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. dojiti.
6991. oddalíti, -ím, vb. pf. in eine gewisse Entfernung bringen, entfernen, o. se, sich entfernen, Mur., Cig., Jan., nk.; oddaljen, entfernt, entlegen, Cig., Jan., nk.; — prim. stsl. otъdaliti, rus. otdalítь.
6992. 1. oddẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Entzauberung, M.; — prim. oddelati 4).
6993. 2. oddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) eine Abtheilung (des Heeres), Z.; die Division, DZ.; — 2) die Apanage, Cig.; prim. oddeliti 2).
6994. oddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. wegglitschen: abweichen, abspringen, Mur.
6995. oddurjávanje, n. die Verabscheuung, der Hass, Cig., kajk., ogr.- Valj. (Rad); — prim. oddurjavati.
6996. odəmíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, C.; jemandes Geist aufrichten, C.; — o. se, zum Bewusstsein gelangen, C., Z.; — prim. odumiti.
6997. ǫ́dər, -dra, m. das Gerüst; — strešni o., das Dachgerüst, der Dachstuhl, Cig., Dol.; oder staviti na zidove, Ravn. (Abc.); na odru so viseli le slabi ostanki slamnate strehe, LjZv.; — das Scheungerüst (zur Aufbewahrung des Strohes, Heues), der Heu-, Strohboden, Cig., Jan., Gor., Dol.; prostor nad skednjem, kamor spravljajo otepe, Notr.; nad hlevom pak je bil oder obilo z mrvo natlačen, Jurč.; — mrtvaški o., das Todtengerüst; — sramotni o., der Pranger, LjZv.; — die Bühne (im Theater), Cig., Jan., nk.; — das Podium, die Tribüne, Jan. (H.); — das Gestell: das Bettgestell, Cig., BlKr.; das Stallbett; das Hängebett im Stall, C.; die Obstbühne im Keller, C.; das Tischgestell, Cig.; nekaka priprava pri kozolcu nam. stola, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (M.).
6998. odgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad odgrebsti, odgreniti; weg-, abscharren; prah o. s ceste, den Staub von der Straße abziehen, Levst. (Cest.); žito izpod vevca pri vejanju o., Polj.
6999. odhǫ́dən, -dna, adj. den Weggang, die Abfahrt betreffend, C., Z.; odhodni pogovori, die Abschiedsgespräche, Ravn.; odhodni strel, der Abfahrtsschuss, Cig.; odhodno izpričevalo, das Abgangszeugnis, Cig.; = odhodno svedočilo, DZ.
7000. odhǫ́dnik, m. 1) der Abiturient, Cig., Jan.; — 2) der excurierende Priester (Kaplan), Meg., C.

   6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani