pri (6.801-6.900)

6801. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
6802. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
6803. njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
6804. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
6805. nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; ( prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
6806. nocǫ́j, adv. in der nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht, heute nachts; n. nisem nič spal; nocoj bomo dolgo bedeli; — heute abends; pridi nocoj k nam! — iz noč-so, noč-sjo, Štrek.
6807. nočəs, adv. heute nachts, Habd.- Mik., Prip.- Mik., ogr.- C.
6808. nočíšče, n. die Nachtherberge, Cig., Jan.; šel je iskat nočišča v gostilno, Erj. (Izb. sp.); — der Nachtraum, Levst. (Pril.).
6809. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
6810. nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
6811. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
6812. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
6813. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
6814. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
6815. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
6816. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
6817. nosèč, -ę́ča, adj. schwanger; tudi: nǫ́seča; — prim. nositi.
6818. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
6819. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
6820. nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
6821. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
6822. novēla, f. pripovedka, dodatek k zakonu, die Novelle.
6823. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
6824. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
6825. novomášən, -šna, adj. Primiz-.
6826. novomȃšnik, m. der Primiziant.
6827. nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
6828. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
6829. nújnost, f. 1) die Bedrängtheit ( prim. nujen 1)); — 2) die Nothwendigkeit, die Dringlichkeit, Cig. (T.), nk.; hs.
6830. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
6831. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
6832. núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
6833. nȗtnjak, m. der Stier, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. nuta.
6834. núza, f. der Halm zum Auffassen von Erdbeeren, Mik.; — Erdbeeren auf einen Grashalm angereiht, Kr.- Valj. (Rad); — prim. niz.
6835. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
6836. obȃ, m. obẹ̑ f., n., num. beide; tudi: oba dva (obadva), obe dve (obedve), obeh dveh; — prim. obadva.
6837. obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.- Mik.; sklanja se navadno le drugi del ( prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.- Mik.
6838. obàł, -ála, m. das Abstreifen der Rebenaugen, C.; — prim. otep.
6839. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
6840. ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
6841. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
6842. ǫ́bčənski, adj. = občen: občenski prid, Krelj.
6843. občeváti, -ȗjem, vb. impf. verkehren, C., nk.; — communicieren ( phys.), Cig. (T.); občujoče posode, communicierende Gefäße, Cig. (T.); — prim. stsl. obьštevati.
6844. ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.- Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.- Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
6845. občílọ, n. 1) das Communicationsmittel, das Verkehrsmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) der Verkehr: blagovno o., der Güterverkehr, DZ.; cesta rabi splošnemu občilu, Levst. (Pril.).
6846. obdáčiti, -dȃčim, vb. pf. besteuern, Cig., Jan., ogr.- M., nk.; — prim. dača.
6847. óbdẹł, m. 1) der Besatz, Cig.; der Schnurbesatz an den Hosen, BlKr.; — prim. obdejati; — 2) obdẹ̀ł, -dẹ́la, die Bearbeitung, die Cultur, Cig.; die keilförmige Abschrägung der Steine, der Fügeschnitt, Cig.; — prim. obdelati.
6848. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
6849. obdółžən, -žna, adj. Beschuldigungs-; obdȏłžna priča, der Belastungszeuge, Cig.
6850. obẹ́kniti, -ẹ̑knem, vb. pf. Kraft verlieren, Svet. (Rok.); — nam. obvekniti; prim. vek.
6851. 2. obə̀ł, -blà, m. der Brand (= prisad): obel mi je prišel v rano, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. abel in nem. Afel.
6852. 2. obèł, -ę́la, adj. trocken (nicht mehr nass); obela pot, Št.- Cig.; — iz obvel; prim. obeniti.
6853. obẹ́liti, -im, vb. pf. 1) = pobeliti, weiß machen: sneg žito obeli, C.; — tünchen, Cig., Jan.; — 2) abrinden, schälen: pri kopanju drevesu korenine o., Dol.; obeljena palica, jvzhŠt.; obeljene češplje, Pirc; — enthäuten: kozla o., an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — 3) = zabeliti, (mit Fett) vermachen, Cig., Jan., C., GBrda.
6854. obgovȃrjati, -am, vb. impf. ad obgovoriti; 1) anreden: ne zna ne o. ne odgovarjati; nič več me ne smeš o., LjZv.; — 2) o. koga, jemandem die Ehre abschneiden, Cig.; verleumden, C., Cv.; — prim. ogovarjati.
6855. obgovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen; — 2) besprechen: prigodek o., Zora; — = dogovoriti, verabreden, Mur.
6856. obhajílọ, n. 1) die Feier, Mur., Cig., Jan.; obhajila z vigilijami in mašami, Krelj; pri onakih obhajilih, Ravn.; — 2) die Communion: k spovedi in obhajilu iti; na obhajilo iti k bolniku, einem Kranken die Sterbesacramente tragen, M., jvzhŠt.
6857. obhǫ̑dnik, m. der Currendenträger, der Bote, C.; dekanijski, občinski o., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Kaplan, Cig., Notr.- Z.; "po nekatere kraje obhodnika imenujejo kaplana, ker na mesto župnika hodi po župi n. pr. k bolnikom i. t. d., Erj. (Torb.); — der Priester, der in den Filialkirchen die Messe lesen muss, Štrek.; — = pohajač, Vod. (Izb. sp.).
6858. obíčən, -čna, adj. gebräuchlich, üblich, gewöhnlich, Cig., Jan.; zelo običen priimek, Erj. (Torb.).
6859. obı̑łən, -łna, adj. reichlich; obilna mera; obilni pridelki; obilno je žita, vina, Getreide, Wein gibt es in Ueberfluss; po obilnem imeti, in Fülle haben; — obilna suknja, ein weiter Rock, Z.; obilna ženska, ein wohlgenährtes Weib, Zora, jvzhŠt.
6860. obı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.- Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.- Valj. (Rad).
6861. obiráč, m. 1) kdor kaj obira ( n. pr. sadje), der Ableser, der Abnehmer, Cig., Jan.; — 2) na drog pritrjen košek, s katerim se sadje obira, jvzhŠt.
6862. obírati, -bı̑ram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme- Erj. (Torb.).
6863. obı̑telj, * f. die Familie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — hs.; prim. stsl. obitêlь.
6864. obíti, -ídem, vb. pf. 1) o. kaj, um etwas herumgehen, umschreiten, Cig., Jan., Vrt.; — 2) begehen: o. mejo, Cig.; vse je obšel, er war überall, jvzhŠt.; bereisen: veliko dežel o., Cig.; — 3) anwandeln, ergreifen (von Zuständen und Affecten): mraz, groza, strah, želja, lakota me obide; (pomni: Žalost mam'co z'lo obgre, Npes.-K.); — 4) o. se = sv. zakrament prejeti, Krelj; ( prim. obhajati).
6865. objárčiti, -jȃrčim, vb. pf. bespringen (vom Bock), betreten (vom Hahn), C.
6866. objektīvən, -vna, adj. stvaren, nepristranski, objectiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
6867. objektīvnost, f. stvarnost, nepristranstvo, die Objectivität, Jan., Cig. (T.), nk.
6868. obklȃdati, -am, vb. impf. 1) herumlegen, Mur., Jan.; obkladati snope v kozolec, Kr.; — 2) belegen, Cig., Jan.; — fournieren, Jan.; — o. kolo, ein Rad felgen, V.-Cig.; — z delom koga o., jemanden mit Arbeit belasten, Z.; o. se s tujimi skrbmi, sich fremde Sorgen aufladen, Krelj; — o. koga s priimki, jemanden mit Schimpfnamen belegen, Z., DSv.
6869. obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
6870. oblačı̑łnica, f. die Kleiderkammer, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); — die Sacristei, C.
6871. oblȃga, f. 1) das Pflaster, Mur., Jan., C.; ( das Stein- und Wundpflaster, C.); — 2) ǫ̑blaga, tako se imenujejo tiste diljice, s katerimi se pri žagi debelost odmerja deskam, Savinska dol.
6872. oblȃjst, m. der Waid (isatis tinctoria), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. it. glasto, glastro, der Waid, Erj. (Torb.).
6873. 1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
6874. 2. oblák, m. der Kugelstein, Mur., Notr.- Cig., Jan., Svet. (Rok.); — prim. obel.
6875. oblákinja, f. vila oblakinja, die in den Wolken wohnende Vila, Prip.- Mik.
6876. oblákovəc, -vca, m. = oblikovec, das Rundholz, Cig.; — prim. obel.
6877. ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.- Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
6878. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
6879. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
6880. oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
6881. oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
6882. oblazováti se, -ȗjem se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
6883. oblážati se, -am se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
6884. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
6885. 1. oblíčən, -čna, adj. 1) Gesichts-, Jan.; oblı̑čna kost, der Backenknochen, Zora; — 2) von schönem Angesicht, C.; hübsch, Z.; — 3) formell, Jan., Zora, Nov.; ( prim. oblika).
6886. obligácija, f. dolžno pismo (države, dežele, občine i. t. d.), obveznica, die Obligation, Cig., Jan., nk.; predstvena o., die Prioritätsobligation, DZ.
6887. oblíti, -líjem, vb. pf. 1) ringsum begießen, umgießen; — 2) übergießen, begießen; platno o. pri beljenju, C.; solze so ga oblile, Thränen überströmten ihn; voda je vse oblila, das Wasser hat alles bedeckt, Cig.
6888. obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam ( n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.
6889. oblǫ̑dva, f. = obloda, Jan., M., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Gor.
6890. oblǫ̑k, m. 1) der Bogen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( math., arch.), Cig. (T.); trije obloki v ušesih, die drei Bogengänge im Ohr, Erj. (Som.); nebni o., der Gaumenbogen, Erj. (Som.); v oblok zidati, wölben, Cig., nk.; na oblok, gewölbt, Cig.; nebeški o., das Himmelsgewölbe, Cig., nk.; — na mleku, ki se kuha, dela se oblok, C.; — 2) jeder reifartige Bogen um einen runden Gegenstand, z. B. ein rundes Gesimse, Hal.- C.; — obloki, debele vitre pri košu, C.; — 3) óblok, oblǫ́ka, das Fenster, Valj. (Rad), ogr.- Mik.
6891. obmółčati, -ím, vb. pf. verstummen, zu schweigen anfangen; on pak je obmolčal, Schönl.; vsi obmolče, Jap. (Prid.).
6892. obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
6893. obnážiti, -im, vb. pf. nackt ausziehen, entblößen, Mur., Jan.; obnažil se je človek, ki z raztrgano obleko s tujega domov pride, Podkrnci- Erj. (Torb.); — jemanden arm machen, ihm den Beutel ausleeren, Cig.
6894. obnìt, -nı̑ti, f. der Rietkamm am Webstuhl, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = pl. obniti, Mur.; die Litze oder Helfe am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.).
6895. 2. obǫ̑čje, n. die (bauchige) Gefäßwand, DZ.; — prim. bok.
6896. obodvọ̑j, num. = oboj: obodvoji, pridigarji in poslušavci, Krelj.
6897. obòj, -bója, m. der Beschlag, die Schalung; die Austäfelung, Dict., Cig., Jan.; deščen o., die Bretterverschalung, Levst. (Pril.); das Thür- und Fensterfutter, Cig., Jan.; notranji o. ladje, die Innenbordsbekleidung, DZ.; — die aus Brettern bestehende Giebelwand eines Hauses oder einer Scheune, Dol., Notr.
6898. obọ̑j, num. der eine und der andere, beide; beiderseitig; oboja, deželska in duhovska gospoščina, Trub.; oboje vilice, beide Gabeln; oboji se motijo, LjZv.; — beiderlei; oboje vino; — glede rabe prim. dvoj.
6899. obǫ́jati, -am, vb. pf. mit Farbe anstreichen: obojani stolpi, LjZv.; — prim. boja.
6900. obòr, -bóra, m. 1) = ograja, Valj. (Rad); der Zwinger, Šol.; — 2) das Gebiet, der Bezirk, Šol.; lovni o., der Jagdbezirk, Šol.; — die Kategorie, das Gebiet, Jan.; prirodni obori, die Naturreiche, Jes.

   6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani