Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (6.697-6.796)

nedẹ́ljski, adj. sonntägig, Sonntags-; nedeljska služba božja; nedeljske pridige; nedeljsko oblačilo.
nedẹ́lọ, n. die Nichtsthuerei, Cig.; — pri svojem delu in nedelu, bei seinem Thun und Lassen, Erj. (Izb. sp.).
nedomı̑səłn, -łna, adj. 1) undenkbar, unerfassbar, Cig.; — 2) kdor se ne domisli, česa je treba, kaj je prav o raznih prilikah, Z., Dol.; — unbedacht: nedomiselno govoriti, storiti, nedomiseln človek, Dalm.; nedomiselno druge ljudi soditi, Krelj.
nedostátək, -tka, m. der Abgang, der Mangel, Levst. (Nauk), nk.; der Fehler, das Gebrechen, nk.; = primankljaj, das Deficit, Levst. (Nauk); — hs.
nedotı̑ka, f. das empfindliche Springkraut oder Rührmichnichtan (impatiens noli tangere), Tuš. (R.).
nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
nẹ́drce, n. dem. nedro; der Busen, Čb.- Valj. (Rad); nav. pl. nedrca; prim. nedro.
neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).
negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Podkrnci- Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
nehȏtoma, adv. 1) ohne zu wollen, unvorsätzlich, Cig., nk.; — 2) unverhofft, Levst. (Zb. sp.); prim. nahodoma.
neizcŕpən, -pna, adj. = neizčrpen, unerschöpflich, nk.; neizcȓpni vir milosti božje, LjZv.; — prim. izcrpiti.
2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
nèk, conj. = naj, C., kajk.; — prim. hs. neka = naj.
nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
nẹ́kam, adv. 1) irgendwohin; an einen gewissen Ort; — 2) auf eine gewisse Art, in einer gewissen Beziehung; n. neprijazen je postal; vse je nekam gruči podobno, Levst. (Beč.).
nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
nekrivíčən, -čna, adj. = krivičen, Erj. (Torb.); prim. Let. 1883, 301.
nelíčən, -čna, adj. von unschöner Gestalt, unförmlich: n. kamen, Jap. (Prid.).
nelǫ́čən, -čna, adj. unbiegsam, Cig.; — prim. 1. ločen.
nemȃra, adv. vielleicht, Jan.; n. da nocoj pride ali: n. nocoj pride, Kr.
nemarnják, m. = malopridnež, SlGor.
nemertučljìv, -íva, adj. unmäßig, ogr.- C.; — prim. mertučljiv, mertuk.
nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
nemǫ́žnost, f. die Unmöglichkeit, nk.; — prim. nemožen.
nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
nenavȃden, -dna, adj. ungewöhnlich; nenavadne prikazni; ungebräuchlich; nenavadne besede.
nenavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
nenrávən, -vna, adj. unsittlich, sittenlos, Jan., nk.; — prim. nraven.
nepítomən, -mna, adj. wild: prim. nepitoven.
nepremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. der Unbedacht: nepremislek nič prida ne stori, Ravn.- Valj. (Rad).
neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.
neràd, -ráda, adj. ungern; — prim. rad.
neráhəł, -hla, adj. unsanft; nerahlo koga prijeti.
2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
nerósəc, -sca, m. = neresec, Prip.- Mik., Valj. (Rad), Zora.
neróstəc, -tca, m. = neresec, Prip.- Mik., C.
nesklútən, -tna, adj. unrein, schmutzig, widerlich, ekelhaft, Fr.- C.; — prim. neskuten.
nesmı̑səł, -sla, m. der Unsinn, nk.; — prim. hs. nesmisao.
nesoglásən, -sna, adj. unharmonisch, Cig., Jan.; — misshellig, Cig.; — prim. soglasen.
nesostávnost, f. die Systemlosigkeit, Cig. (T.); — prim. sostav.
nesposǫ́bən, -bna, adj. unfähig, untauglich, Jan., nk.; — prim. sposoben.
nesrę́čən, -čna, adj. 1) unglücklich; — 2) unglückbringend, unglückselig; ta nesrečni človek je moral ravno zdaj priti! nesrečna lakomnost.
nestȃjati, -jam, -jem, vb. impf. mangeln, fehlen, Dict., C., Mik.; ausgehen, zuende gehen, Cig., Jan.; — prim. hs. nestajati.
nestǫ́rən, -rna, adj. rauh: nestorno ali grobo storiti, Dict.; — ungefällig, M., BlKr.; — unbequem, Z.; — prim. nastoren.
nestránski, adj. = nepristranski, Cig., Jan., Nov.
nę́šlej, m. der Schuhriemen, Ip.; — prim. nem. Nestel.
nẹ̑tałnik, m. das Nieteisen, Cig.; — prim. netati.
netę́čən, -čna, adj. 1) ungedeihlich; netečna jed = jed, ki nič ne tekne; — 2) unersättlich, Cig.; n. človek, = človek, kateremu nič ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) lästig, beschwerlich, zudringlich, widerlich, Cig., Jan., Dol., Gor.; ( prim. natečen).
netę̑čnik, m. 1) človek, kateremu nič ne tekne: ti si pravi netečnik! Lašče- Levst. (Rok.), Rib.; der Vielfraß, Cig., Jan., Škrinj.; — 2) jed, katera nič ne tekne, eine ungedeihliche Speise: močnik netečnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Zudringliche, Jan. (H.); prim. netečen 3); — 4) die Rohrdommel (ardea stellaris), Frey. (F.).
netę́čnost, f. 1) die Ungedeihlichkeit; n. hrane; — 2) die Ungenügsamkeit, Cig.; živinska netečnost, Jap. (Prid.).
netę̑goma, adv. unverzüglich, Mur., Met.; — prim. neutegoma.
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
netják, m. = nečak, der Schwestersohn, der Neffe, nk.; — prim. hs. nećak.
netjákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. hs. nećakinja.
netrlẹ́pən, -pna, adj. = trlepen, schwer verstehend, schwerfällig, plump, Lašče- Erj. (Torb.); ( prim. Let. 1883, 301.); n. krpež, plumpes Machwerk, Levst. (Zb. sp.).
neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Podkrnci- Erj. (Torb.).
neučákavən, -vna, adj. kdor ne more česa pričakati, ungeduldig: ne bodi tako neučakaven! Levst. (Zb. sp.); neučakavni (-alni) Faeton, Erj. (Izb. sp.).
neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
neugọ́dən, -dna, adj. 1) ungünstig, Cig., Jan., nk.; (v tem pomenu nav. neugǫ́den); — 2) unangenehm, Jan.; unappetitlich, ("neuguden") Svet. (Rok.); — ungeschickt, Dol.; — prim. negoden.
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
nevaljánka, f. ein nichtsnutziges Weib, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
nevernják, m. = nevernik, Prip.- Mik.
nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
nevkutiti se, -im se, vb. impf. eifern, zanken, C.; — prim. njevkati.
nevmẹ́stən, -tna, adj. unstatthaft, unpassend, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. neumjestan.
nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali ( chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
nezabǫ̑dka, f. das Vergissmeinnicht (myosotis), Šol., Cv.; — prim. češ. nezabudka.
nezaložèn, -éna, adj. nicht fundiert: nezaloženi deželni dolg, die schwebende Landesschuld, Levst. (Pril.); n. državni dolg, Cig. (T.).
nezlǫ́ga, f. die Uneinigkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad), LjZv.; — prim. nesloga.
neznósən, -sna, adj. unerträglich, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. nesnosan.
nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu- Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
nihilīst, m. privrženik nihilizma, der Nihilist.
níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
nikȃmọr, adv. nirgendshin; — govori, da nikamor ne sodi, er spricht so, dass es nirgendshin passt (= einen Unsinn), jvzhŠt.; = govori, da ni nikamor, UčT.
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.

6.197 6.297 6.397 6.497 6.597 6.697 6.797 6.897 6.997 7.097

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA