Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (6.501-6.600)

  1. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
  2. nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).
  3. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
  4. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
  5. nabọ̑zəc, -zca, m. = sveder, Jan., Mik., Rez.- Baud.; — prim. stvn. nabagēr, Naber, Nabinger, Mik. (Et.).
  6. nabrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. anspritzen, Cig.
  7. nabúlati, -am, vb. pf. füllen: klobase n., Jan.; — prim. bulati.
  8. nàc, náca, m. = norec ( prim. tirol.-nem. natz, alberne Person), Tolm.- Štrek. (Let.).
  9. nacẹ́stən, -stna, adj. auf der Straße befindlich: nacestno osobje pri železnici, das Streckenpersonale, DZ.
  10. nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
  11. 1. načę́len, -lna, adj. grundsätzlich, principiell, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — prim. načelo.
  12. načę́lọ, n. das Princip, der Grundsatz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  13. načę̑loma, adv. im Princip, principiell, Cig. (T.), C., nk.
  14. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
  15. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
  16. nȃčke, -čək, f. pl. der Backtrog, Mur., V.-Cig.; — prim. nečke.
  17. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
  18. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  19. nȃd, f. kar se k železu privari, C.; — prim. nada 1), a).
  20. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
  21. nȃdast, adj. voll fehlerhafter Ansätze, Verdickungen: nadasta nit, Cig., Polj.; — prim. nada 1), c).
  22. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
  23. nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.- Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
  24. nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.- Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.
  25. nadẹvȃłnik, m. die Wurstspritze, Z.
  26. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  27. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
  28. nádničarski, adj. Taglöhner-, Cig.; — prim. nadničar.
  29. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).
  30. nadorástati, -am, vb. impf. ad nadorasti; prim. nadorastanje.
  31. nadǫ́ti se, nadmèm se, vb. pf. aufschwellen, Cig.; sich aufblähen, C.; prsi se mu nadmejo, Zora; nadot, aufgeblasen, Erj. (Torb.); — prim. naduti.
  32. nadovlẹ́ti, -ím, vb. pf. n. komu, genügen, befriedigen, Rib.- C.; — prim. nadovoleti.
  33. nàdporǫ̑čnik, m. der Oberlieutenant, C., nk.; — prim. poročnik.
  34. nadstǫ́jən, -jna, adj. vorgesetzt, zuständig; nadstǫ̑jnọ oblastvo, die zuständige Behörde, DZ., Levst. (Pril.).
  35. nadstǫ̑jnik, m. der Vorgesetzte, der Vorsteher, Z., DZ., Vrt., Levst. (Pril.).
  36. nadstǫ̑jnost, f. die Zuständigkeit: po splošnih pravilih nadstojnosti, Levst. (Pril.).
  37. nadstrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vordach, Mur., Cig., Met., Gor.; das Wetterdach, Jan.; — soparni n., der Dunstsattel, Levst. (Pril.); — 2) das Oberdach, Mur.
  38. nadȗrəc, -rca, m. die Oberschwelle, Z.; (nadurci Jarn.; nadurce, Guts.); menda nam. naddurce; prim. naddurje.
  39. nadȗšnik, m. eine Art Himmelsschlüssel (primula), C.
  40. nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.- Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.- Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.- Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.- C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
  41. nàdvȏjvodič, m. des Erzherzogs Sohn, ein erzherzoglicher Prinz, C.
  42. náfa, f. mala posodica, v katero devajo grozdje pri trgatvi, Ip.- SlN.; — mera, ki drži tri bokale, C.; — prim. nem. Napf, C.
  43. nágəc, -gca, m. 1) der Nackte, Ravn.- C.; — 2) die Blöße, die nackte Stelle, Jan.; n. kazati, Dol.; kdor koprivo pozna, skrije nagec, Jan. (Slovn.), Vrt.
  44. nágəlj, -glja, (-gəljna), m. = klinček, die Nelke (dianthus); — prim. bav. nagel, Nelke, Levst. (Rok.).
  45. nagíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); ( prim. nagnilo).
  46. nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt ( fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče- Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
  47. nagnusóba, f. das Ekelhafte, das Abscheuliche, der Greuel, C., Jap. (Prid.).
  48. nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
  49. nagradíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge der Verzäunungsarbeiten verrichten; — 2) remunerieren, honorieren, nk.; — prämiieren, Jan. (H.); — vergelten, C.; prim. nagrada.
  50. nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.
  51. nagȓdast, adj. missgestaltet, Cig. (T.); — prim. nagrda.
  52. nagȓdən, -dna, adj. fratzenhaft, Cig.; — prim. nagrda.
  53. nagróbən, -bna, adj. auf (an) dem Grabe befindlich oder vor sich gehend: nagrǫ̑bni kamen, der Grabstein, Cig., Jan., nk.; nagrobni govor, die Grabrede, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. nadgroben.
  54. náhižje, n. = nahišje, Prip.- Mik.
  55. náhod, nahǫ́da (náhoda), m. der Schnupfen; nahod imeti, dobiti; n. (pri konjih in ovcah), der Strengel, Strp.; ( die Erkältung, die Gicht, Koborid- Erj. [Torb.]).
  56. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
  57. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
  58. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  59. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
  60. nájdenik, m. = najdenec, Mur., Prip.- Mik.
  61. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
  62. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
  63. naję́ti, nájmem, najámem, vb. pf. gegen Lohn aufnehmen, dingen, miethen; n. voznika, težake, godce; n. krive priče; n. stanovanje; (najmen [ nam. najet] dninar, Kras).
  64. nàjsi, conj. = naj si, obgleich, C., Trub., Dalm.; — prim. naj II. 2).
  65. nàjti, conj. = naj ti, obschon, C.; — prim. najsi.
  66. najúžinati se, -am se, vb. pf. sich beim Früh- oder Mittagmale satt essen; ( prim. južina).
  67. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
  68. nakítiti, -kı̑tim, vb. pf. schmücken, zieren, Jan., Cig. (T.); — prim. kititi.
  69. naklȃdati, -am, vb. impf. aufladen; blago na vozove n.; — n. komu bremena; deželi davke n.; = naklade devati na panjeve, Levst. (Beč.); — prim. naklada 2).
  70. nakládən, -dna, adj. Ladungs-, Cig.; naklȃdni list, der Ladungsschein, Cig.; — zum Aufsetzen bestimmt: nakladna posoda, Levst. (Beč.); — prim. naklada 2).
  71. nakljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) bewirken, verursachen: to mu je naključilo smrt, Cig.; — 2) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; prilika se naključi, eine Gelegenheit bietet sich zufällig dar, Ravn.; sich ergeben: ako se naključijo kaki troški, Levst. (Nauk).
  72. nakǫ̑tnik, m. der Auszügler, Nov.- C.; — prim. kot 2).
  73. nákovọ, n. = nakovalo, Mur., Prip.- Mik.
  74. nakrę̑ta, f. = napotje, sitnost, neprijetnost, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  75. nakŕniti, -kȓnem, vb. pf. = nagniti (kako posodo), neigen, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.); — nam. nakreniti.
  76. nakvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. ein wenig verknittern, Mariborska ok.- C.; — prim. pokvečiti.
  77. nalę́či, -lę̑čem, vb. pf. spannen: lok n., den Bogen spannen, C.; sv. Peter je lok nalekel = mavrica se je prikazala, ogr.- C.; — n. zanko, mrežo, eine Schlinge, ein Netz aufstellen, vzhŠt., ogr.- C.; — = nastaviti (komu kaj), vzhŠt.- C.
  78. nalę̑ka, f. der Köder, vzhŠt.- C.; — prim. naleči.
  79. nálog, -lǫ́ga, m. 1) die Auferlegung, Cig.; — die Aufgabe, C.; der Auftrag, Cig. (T.), Prip.- Mik., DZ., ogr.- Valj. (Rad); plačilni n., der Zahlungsauftrag, nk.; — 2) die Steuer, ogr.- C.; — 3) das Gießschaff, ogr.- C.; — tudi: nalòg, -lǫ́ga, Valj. (Rad).
  80. náloka, f. v mlinu oni klini na preslici, za katere se palci notranjega kolesa love, da tako sučejo kamen, Kr.- Valj. (Rad), Ig, Laško ( Št.); (= náloki, m. pl., Poh.); — prim. laloka 3).
  81. namȃljati, -am, vb. impf. einen Toast auf jemanden ausbringen: n. komu, Št.- Cig.; — prim. moliti 2).
  82. namẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Mur., SlN.; das Surrogat, Mur., V.-Cig., Jan., Nov.; — das Aequivalent, Cig., Jan., Levst. (Nauk); pristojbinski n., das Gebürenäquivalent, DZ.
  83. namẹstováti, -ȗjem, vb. impf. vertreten, V.-Cig., Jan., Levst. (Pril.), nk.
  84. nametávati, -am, vb. impf. 1) Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — 2) n. se, sich häufen; — 3) stöbernd schneien: z neba se je snega v gostih plahticah nametavalo vedno več in več, Jurč.; — prim. nametati II. 2).
  85. namísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) einen Plan fassen, beabsichtigen, Cig., Jan.; namišljen, beabsichtigt, Cig., Jan.; — 2) ersinnen, erdichten, C., Zora; — namišljena bolezen, eine eingebildete Krankheit, Cig.; privoščila je namišljeno srečo prijateljici, Jurč.
  86. námre, adv. = namreč, Prip.- Mik.
  87. nanáditi, -im, vb. pf. übereinander legen, schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich übereinander schichten, Erj. (Min.); — n. se, sich anhäufen (o dolgovih), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. nada 1).
  88. nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.
  89. nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
  90. nanizávati se, -am se, vb. impf. = priklanjati se, ogr.- C.; — prim. naniziti.
  91. nanízniti se, -nı̑znem se, vb. pf. = prikloniti se, Npes.-Vraz.
  92. nanújati, -am, vb. impf. ad nanuditi; antragen, darbieten, n. se, sich darbieten: prilika se nanuja, ogr.- C.
  93. nápa, f. der Herdmantel (zugleich Hafengestell), C., M., Notr., Prim.; — furl.
  94. napajalíšče, n. die Tränke, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.), Nov.
  95. napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
  96. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
  97. naperjávati, -am, vb. impf. n. koga, jemanden aufstacheln: poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti njemu, Ip.- Erj. (Torb.).
  98. napę̑tce, adv. von ungefähr, zufällig, Habd.- Mik., C.; ( nam. napetice, Mik.); — prim. napetiti se.
  99. napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.- C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.- C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, ( Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
  100. napetíti se, -ím se, vb. pf. = pripetiti se, sich zufällig ereignen, C.

   6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA