Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (6.301-6.400)

  1. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
  2. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  3. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  4. mitarína, f. = cestarina, die Mautgebür, Levst. (Pril.).
  5. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  6. mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
  7. mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
  8. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  9. míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.
  10. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
  11. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  12. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  13. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
  14. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
  15. mlakúž, m. die Blätterhenne, Cig.; — prim. mlakoš.
  16. mlakȗžka, f. die Ralle (rallus), V.-Cig.; — prim. mlakoš.
  17. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Krn- Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
  18. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci ( Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
  19. mlȃt, m. der Hammer, Valj. (Rad); kladivo pri klepilu, Žabče- Erj. (Torb.).
  20. mlẹ́čkov, adj. kar je od mlečka, Jan. (H.); — prim. mleček 2).
  21. mlẹ́dən, -dna, adj. 1) abgemagert, eingefallen, Habd.- Mik., Cig.; — 2) = omleden, fade schmeckend: mledna hrana, Cv.; — prim. medel.
  22. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  23. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
  24. mlẹ́ziv, adj. čudnega, neprijetnega okusa, omleden (o pijači, jedi, posebno pa o sadju), BlKr.- DSv.
  25. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
  26. mlı̑nčar, -rja, m. sedem črevljev dolg krcelj, iz katerega se mlinci delajo, Notr.; — prim. 2. mlinec 2).
  27. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
  28. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
  29. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  30. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
  31. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  32. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
  33. modrȃvəc, -vca, m. der Halbcastrierte, Jan. (H.); der Halbhengst, Št.; — prim. dravec, mendravec.
  34. 2. mọ̑drc, m. das Mieder; — prim. bav. mueder.
  35. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
  36. modrọ̑st, f. 1) die Weisheit, die Klugheit; — 2) eine Art Knöterich (polygonum amphibium), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  37. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
  38. mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.- C.; — prim. monga.
  39. mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
  40. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  41. mogǫ̑təc, -tca, m. der Mächtige, der Machthaber, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. mogątьcь.
  42. mǫ̑hovt, m. = mohat: s kumino pripravljen sirček, Savinska dol.
  43. mọ̑jast, adj. mit ausgeschnittenen Lippen (Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mujav.
  44. mǫ́jškra, f. die Nähterin; — prim. it. maestra, die Meisterin, Levst. (Rok.).
  45. 1. mǫ́ka, f. 1) das Mehl; bela, črna, srednja m.; trgana moka, grobgemahlenes Getreide, Cig.; bela, črna moka, weißes, schwarzes Mehl; čila, cvetna m., das Auszugsmehl, Cig.; zadnja m., das gröbste Mehl; — iz te moke ne bo kruha = aus dieser Sache wird nichts werden; — 2) der Reif (an Pflaumen, Trauben): češpelj se je moka prijela, LjZv.; grozdje je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif, Dol., jvzhŠt.
  46. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
  47. mokož, m. 1) der Regenwind, Jan.; (?) prim. mokroš; — 2) Cig., Erj. (Z.), pogl. mokoš.
  48. mokrotína, f. das Nasse, Jan.; nasser Boden, Jan., Nov.- C.; — tudi: mokrọ̑tina; prim. mokrota.
  49. mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
  50. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
  51. mǫ̑lba, f. die Bitte, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); pos. die Abbitte: v molbo priti, Abbitte leisten, C.; — das Gebet, Cig., ogr.- C.; (mǫ̑łba?).
  52. molčę̑vje, n. die Flussblume, das Sonnengold, die Immortelle (helichryson arenarium), Cig., Medv. (Rok.); — prim. molec 2); (mołčę̑vje?).
  53. móləc, -lca, m. 1) der Beter, Mur., Jan., C.; navada molcu veliko pripomore, Burg.; pravi molci, Ravn.; ni več pobožnih molcev, Slom.; (mółəc?); — 2) das Sonnengold, das Immerschön, die Immortelle (helichryson arenarium), Medv. (Rok.).
  54. molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
  55. molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
  56. 2. moljȃva, f. der Venusspiegel (specularia speculum), Bodrež na Kanalskem- Erj. (Torb.); — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig., Medv. (Rok.); — prim. muljava 4).
  57. moljȃvka, f. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Z.; — prim. 2. moljava.
  58. mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).
  59. mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
  60. mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
  61. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
  62. mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren ( fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
  63. momljáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, unverständlich reden, Cig., Jan., Št.; — 2) beschwerlich kauen (o starih, brezzobih ljudeh), C.; — prim. mumljati.
  64. mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
  65. móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
  66. moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
  67. 2. morák, m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.- Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
  68. morast, adj. schwarz (von der Thierfarbe), C.; — prim. mor.
  69. morčína, f. = mrhovina, Dict.; — prim. mor, m.
  70. moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.- C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.
  71. mọ̑rjiče, n. dem. morje; das Meerchen, Cig.; Napaja pobič konj'če tri, Oj pri silnem morjiči, Npes.-Schein.
  72. mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme- Erj. (Torb.); — prim. morča.
  73. 2. mórski, adj. Alp-; morska noga, der Alpfuß, der Drudenfuß, das Pentagramm, Št.; morska kost, das Ueberbein (ein Knochenauswuchs), Cig., Kr., Št.; — prim. mora.
  74. mòrt, mórta, m. der Mörtel; — prim. stvn. morter, Levst. (Rok.).
  75. moslavína, f. neka vinska trta, Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
  76. mostati, -am, vb. impf. (eine Straße) pflastern, V.-Cig.; — prim. mostiti.
  77. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
  78. moščják, m. der Bisam, der Moschus, Guts., Mur., Cig., Jan.; (moščak, DZ.); — prim. it. muschio, Bisam.
  79. moškȃt, m. der Moschus, Jan.; — prim. it. muscato, adj. nach Bisam riechend.
  80. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
  81. moštacáti, -ȃm, vb. impf. einhergehen (o mustačastem človeku), Valj. (Rad); — prim. moštače.
  82. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Krn, Vrsno- Erj. (Torb.).
  83. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
  84. motarnáti se, -ȃm se, vb. impf. = motati se; — prim. zamotarnati se.
  85. motı̑kica, f. dem. motika, nam. motičica; — der Feldrittersporn (delphinium consolida), Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  86. motílj, m. gelbliches Cyperngras (cyperus flavescens), (imajo vero, da škodi ovcam), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. metulj 2).
  87. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., * Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
  88. motorǫ̑žnik, m. 1) der Haspelarm, SlGor.- C.; — 2) = klin, der Garnwindensprießel, C.
  89. motrı̑łnica, f. das Observatorium, Cig. (T.); morska m., die Seewarte, DZ.; — prim. motriti.
  90. motríšče, n. der Beobachtungs-, der Standpunkt, Cig. (T.); — prim. motriti.
  91. motrı̑vəc, -vca, m. der Beobachter, C.; — prim. motriti.
  92. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
  93. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
  94. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
  95. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  96. možátost, f. 1) = moštvo, die Mannhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Heiratsfähigkeit ( prim. možat 2)).
  97. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
  98. moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
  99. možíca, f. die Männin (o Evi), Krelj; — prim. moževka.
  100. možílọ, n. 1) die Verheiratung des Weibes, das Heiraten des Weibes: hči je za možilo, die Tochter ist heiratsfähig, Cig.; — 2) die Heiratslust des Weibes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); možilo se je prijemlje, sie ist heiratslustig, mannssüchtig, Cig.

   5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA