Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (6.197-6.296)

  1. mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
  2. mę̑čka, f. das zum Einrühren gebrauchte Mehl, Mur.; — prim. podmetati.
  3. məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
  4. mečnják, m. ein Gefäß für das Schweinefutter, C.; — prim. meča 1).
  5. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
  6. mę̑da, f. kraj, kamor se sadje deva, da se omedi, Savinska dol.; — prim. mada.
  7. medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
  8. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
  9. mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. medrija.
  10. medı̑ška, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  11. 1. medíti, -ím, vb. impf. 1) mit Honig versüßen, Mur.; — 2) sadje m., das Obst abliegen lassen, damit es mürbe und süßer werde, m. se, abliegen, Guts., Cig., Jan., M., Štrek., Gor., Ig (Dol.), Notr.; — prim. mladiti.
  12. 1. mẹ̑dovka, f. das Kupfererz, der Cuprit, Cig. (T.).
  13. mę̑drija, f. die Hürde, Šol.; ("mederja", Cig., Tolm.); — prim. mandrija.
  14. medvẹ̑dče, -eta, n. junger Bär; Prišel je medved z medvedčeti, Npes.-K.
  15. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
  16. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
  17. mehkȏtnica, f. weicher, nasser Boden, M., Cig.; na mehkotnicah premehka vinca pridelujejo, Vrtov. (Vin.).
  18. mehljár, -rja, m. der Milchbärtige, C.; — prim. mehelj.
  19. 2. mehníca, f. mehka hruška, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
  20. mẹhuníca, f. menda pravilna oblika nam. mehenica; — prim. mehuna.
  21. mekáč, m. 1) neki oreh, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).
  22. mę́kast, adj. mekasto sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; — prim. 1. meka.
  23. mekóta, f. eine Ackerfläche von einer bestimmten Größe, etwas kleiner als ein Joch, vzhŠt.; — prim. hs. mekota, aufgelockerte Erde, Brachacker.
  24. mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj- Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, Kras; — 4) die Weizengerste, Notr.
  25. mę́la, f. die Mistel (viscum), Z.; — prim. melje.
  26. mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Dornberg- Erj. (Torb.); — prim. malek.
  27. mę́lin, m. = malin, mlin, die Mühle, C., Prip.- Mik.
  28. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, Savinska dol.; — 3) das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
  29. meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Vreme, Rihenberk- Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.- C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
  30. melják, m. die Stelle der Abrutschung, Hal.- C.; — prim. mel m. 4).
  31. 1. melję̑, n. coll. die Mistel (viscum album), Z., jvzhŠt., Poh.; — prim. imela, omela.
  32. melję́v, adj. m. hrast, Kras- Erj. (Torb.); — prim. 2. mel, melov. (?)
  33. mę̑lov, adj. kar je od mela: m. les, GBrda; — prim. 2. mel.
  34. mę́łša, f. veha pri kapusu (zelju), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  35. mę̑łtra, f. die Mulde, Št.- C.; — prim. nem. ( dial.) multer = Mulde; stvn. muoltra, C.
  36. mendekáti, -ȃm, vb. impf. nekako mrmraje ali momljaje govoriti, BlKr.; — prim. it. mendicare, betteln.
  37. mendíbati, -am, vb. impf. die Weinlese halten, Trub.- Mik.; — prim. mandiba.
  38. mę́ngelič, m. die Feldgrille (grillus campestris), (v Žabčah pri Tolminu ga otroci ogovarjajo, drezajoč sè slamko v jamico: "šáver, šáver, méngelič! ven se izklič'! Erj. (Torb.)).
  39. mənìh, -íha, m. 1) der Mönch; menih prosjak, der Bettelmönch, Cig., Jan.; med menihe iti, die Kutte anlegen, Cig.; — 2) glavni steber pri stogu, Krn- Erj. (Torb.); — 3) der Ameisenhaufen, Z.; menihe okositi, bewachsene Ameisenhaufen abmähen, Z.; — 4) morski m., eine Art Robbe (phoca monachus), Erj. (Z.).
  40. menína, f. das Ohrgeschmeide, der Ohrring, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. stsl. monisto, der Halsschmuck. (?)
  41. mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
  42. merčı̑n, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.- Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Hrušica- Erj. (Torb.), Tolm.- Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.
  43. merčȗn, m. der Messer, Dict., Cig., Jan., Dalm.; žitni, vinski, solski m. (v prisegi iz 16. stol., Let. 1884. 205, 206, 211.); der Aicher, Cig.; — der Feldmesser, Jan.; pridejo dnevi, ino bom na njega merčune poslal, Škrinj.
  44. mę́rən, -rna, adj. 1) Mess-, Dalm.; mę̑rna priprava, der Messapparat, Cig. (T.); merna palica, der Aichstab, C.; — 2) = zmeren, Mur., Cig., Jan.
  45. mę́riti, * mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
  46. mę́rkovca, f. = opica; — prim. nem. Meerkatze, Mik. (Et.).
  47. merkucı̑n, m. = škrat, der Waldteufel, Valj. (Rad), (mirkucin) Mur.; — prim. merkovca.
  48. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine- Erj. (Torb.).
  49. meroizkȗstvən, -tvəna, adj. Aich-; meroizkustvena pristojbina, die Aichgebür, DZ.
  50. mértek, m. der Drescherlohn, der in Getreide gegeben wird, Mur., Mik., SlGor.- C.; — prim. madž. mérték, kar je iz slov., Mik. (Et.).
  51. mesár, -rja, m. der Fleischhauer, der Metzger; mrzli m., der Abdecker, der Schinder, Št., ogr.- C.; — prim. nem. ( dial.) Kaltschläger.
  52. mest, m. der Saft, bes. der Traubensaft, der Most, C.; — prim. stsl. mъstъ, lat. mustum.
  53. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
  54. mẹ́stnost, f. die Oertlichkeit, die Localität, Cig., Jan., Levst. (Pril.), Zora; das Terrain, SlN.
  55. meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. mehek.
  56. meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. meščak.
  57. mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
  58. mešę́tar, -rja, m. der Unterhändler, der Mäkler, der Sensal; kolne kakor m., Levst. (Rok.); — prim. gr. μεσίτης, alb. mesit, Vermittler, Mik. (Et.); ben.-it. messeto, Cv.
  59. məšíca, f. 1) die Mücke, C., Levst. (Rok.), Cv.; — 2) die Blattlaus, Cig., Jan., C.; — prim. mušica in češ. mšice.
  60. 1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
  61. mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
  62. mę̑štati, -am, vb. impf. abquetschen, maischen, V.-Cig.; — prim. mešta.
  63. meštráti, -am, vb. impf. abrichten, üben; — prim. nem. mustern. (?)
  64. mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
  65. 2. met, f. die Stange, C.; der Pfosten, die Säule, C.; (mə̀t, -ı̑), eine dicke Holzstange, Štrek.; — prim. mot f.
  66. metčíca, f. kleine Stange, C.; — prim. met f. 2).
  67. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
  68. metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
  69. meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
  70. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
  71. 2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  72. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
  73. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
  74. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  75. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
  76. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
  77. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  78. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  79. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  80. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  81. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
  82. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
  83. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  84. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
  85. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
  86. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  87. mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
  88. məžúrək, -rka, m. 1) megla pred očmi, ako človeka slabost prime: "m. se mi je naredil", Krn- Erj. (Torb.); — 2) = mežur, M.
  89. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  90. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  91. mìčkin, adj. sehr klein, Štrek., Volče- Erj. (Torb.); mičkino, sehr wenig, Cig.; — prim. it. miccino, miccichino, wenig, ein bisschen, Mik. (Et.).
  92. mı̑k, m. der Reiz, Cig., Jan.; — die Anwandlung, der Trieb, die Lust, Mur., Cig., Jan., C.; mik ga je prijel, Ljub.; m. do nenavadnih jedi, das Verlangen nach ungewöhnlichen Speisen, Mur.; sla in mik po posebnih grižljajih in kapljicah, Ravn.- Valj. (Rad).
  93. mı̑kast, adj. bissig (o psih), C.; — prim. mikati 1).
  94. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
  95. míliti, * -ím, vb. impf. seifen, einseifen, Mur., Cig., Jan.; — prim. milo.
  96. 1. míljen, adj. lieb, geliebt, Štrek.; anmuthig, Jan., Cig. (T.); — prim. milen.
  97. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
  98. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  99. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
  100. mirabēlščica, f. nekaka sliva, C.; — prim. mirabela.

   5.697 5.797 5.897 5.997 6.097 6.197 6.297 6.397 6.497 6.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA