Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (5.997-6.096)

  1. lı̑stom, adv. sogleich, C.; — prim. listo.
  2. 1. lístovnik, m. das Wadenbein, die Wade, Guts., C.; — prim. listanjek.
  3. lı̑tka, f. die Wade, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. češ. lytka, polj. łytka.
  4. lı̑tkast, adj. kernlos: litkasta rž, Z.; — prim. 2. litek.
  5. litovž, m. das Wirtshaus, Cig.; — prim. bav. leithaus, Schenke, Levst. ( Nov.).
  6. livȃda, f. die Flur, die Wiese, Jan., C., nk.; — prim. hs. livada, iz gr. λιβάδιον, Mik. (Et.).
  7. lívanəc, -nca, m. nav. pl. livanci, neka jed, Bes.; nezgoščeno testo v pekev izlito, Trst. (Let.); — prim. levanci.
  8. lízgati se, -am se, vb. impf. sich schminken, Rez.- C.; — prim. liskati se.
  9. ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; ( prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.
  10. ljúbəzən, -zna, adj. lieb, liebenswürdig, C., Zora; wohlwollend, C.; — prim. hs. ljubazan.
  11. ljubı̑, adv. = ljubo: če vam je ljubi = če vam je prav, Mlinsko pri Koboridu ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  12. ljubı̑məc, -mca, m. der Liebling, Mur., Cig., nk.; der Geliebte, Jan.; — prim. stsl. ljubimъ, amabilis.
  13. ljubı̑mka, f. die Geliebte, Let.- C., Zv.; — prim. ljubimec.
  14. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
  15. ljúbkost, f. die Lieblichkeit, die Anmuth, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. ljubek.
  16. ljubodı̑nstvọ, n. die Wohllust, Habd.- Mik., Jan.; — prim. stsl. ljubodêjstvo.
  17. ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.- Mik.; — tudi hs.
  18. ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
  19. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
  20. ljúdnost, f. 1) = ljudnatost, Cig., Jan.; — 2) = priljudnost, die Leutseligkeit, Mur.
  21. ljudoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, human, Cig., nk.; ljudoljȗbni nazori, Levst. (Pril.).
  22. ljudoljubìv, -íva, adj. = ljudoljuben, Levst. (Pril.).
  23. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
  24. ljȗdstvọ, n. die Menschen, das Volk; veliko ljudstva je bilo na senjmu; priprosto lj., das gemeine Volk; — tudi: ljudstvọ̀, Valj. (Rad).
  25. ljúljka, f. der Lolch, der Schwindelhafer; omotna lj., der Taumellolch (lolium temulentum), travna lj., der gemeine Lolch oder englisches Raigras (lolium perenne), (ljulika) Tuš. (R.); francoska lj., französisches Raigras (arrhenaterum elatius), Nov.; divja lj. = travna lj., C.; laška lj., italienischer Lolch (lolium perenne italicum), C.; — prim. stvn. lolli, lat. lolium, Mik. (Et.).
  26. ljȗščak, m. der Menschenkoth, Jan.; — prim. ljudski.
  27. lob, m. mošt, ki nateče iz zdruzganega grozdja, preden pride v stiskalnico, Celjska ok.
  28. lobánja, f. 1) die Hirnschale, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.); — 2) die Anhöhe, die Bergkammgegend, Poh.- C.; — prim. stsl. lъbъ, die Hirnschale.
  29. lǫ́cənj, -cnja, m. = locen, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — die gebogene Rebe, BlKr.; ukrivljena palica pri pletenici, Ip.- Erj. (Torb.).
  30. lǫ̑ckati, -am, vb. impf. schlampen, Jan.; pes locka, kadar je, SlGor.; — prim. lokati.
  31. lodíca, f. = škrjanček, GBrda; — prim. lavdica.
  32. lodríca, f. 1) kleines, gewöhnlich etwas abgeplattetes Fass, das Lägel, das Saumfass, Meg., Cig.; lodrica drži 20 do 40 bokalov in se navadno rabi za tovorjenje: dve lodrici = en tovor, BlKr.; — größeres Weinfass: = sod (do 20 kvinčev), Bilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Kras, Štrek.; — 2) = brenta, die Butte, Cig., C., UčT.; — der Wasser- oder Brunneneimer, Cig., C.; — 3) der Schlauch, Jan.; — 4) die Weinflasche, Dalm.- Valj. (Rad); — prim. srlat. luter, eine Art Wassergefäß, Štrek. (Arch.).
  33. lōgičən, -čna, adj. zakonom logike primeren, logisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  34. lohnẹ́ti, -ím, vb. impf. spüren, C.; pes zajca lohní, Z.; — trachten, verlangen: po ljudskem blagu l., Levst. (Zb. sp.); — prim. vohneti.
  35. lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
  36. lokalizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) omejiti na eno mesto, en kraj; kakemu kraju primerno prirediti; porazmestiti ( phil.), localisieren, Cig. (T.).
  37. lokārda, f. die Makrele: navadna l., die gemeine Makrele (scomber scombrus), Erj. (Ž.); — prim. it. langarda, Mik. (Et.).
  38. lokávost, f. die Arglistigkeit, Jan., C., nk.; — prim. lokav.
  39. lokȃvstvọ, n. die Arglist, die Heimtücke, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. lokav.
  40. lokȃvščina, f. die Arglist, die Heimtücke, Jan., nk.; — prim. lokav.
  41. lǫ́la, f. ein großes, ungeschicktes Weib, Levst. (Rok.), Fr.- C., jvzhŠt.; — prim. ngr. λωλὴ, C.
  42. 1. lòm, lǫ́ma, m. 1) das Brechen; lom kovanih kopij, Levst. (Zb. sp.); — die Brechung ( phys.), Cig. (T.); l. svetlobe, Žnid., Sen. (Fiz.); — 2) der Bruch, Mur., Cig., Jan., ( mech., min.) Cig. (T.); der Baumbruch, der Windriss, Cig., Svet. (Rok.); vršični l., der Wipfelbruch, V.-Cig.; — der Steinbruch, Cig., ZgD., Levst. (Rok.); očeta jima je v velikem lomu pri morju kamenje posulo, Erj. (Izb. sp.); — 3) wildes Treiben, Lärm: to je bil lom! Svet. (Rok.); Zagazi se v lom, Vod. (Pes.); na sejmu je bil velik lom, Z.; vsi so se lepo brez loma sešli, Burg.; — lom imeti s kom, mit jemandem seine Plage haben, Z.; — 4) = goščava, Vrtov.- C.; prim. lomljak.
  43. lombārda, f. die Bombarde, eine Art Kanone, Cig., Jan.; — prim. hs. lumbarda, die Bombe; iz it. la bombarda, C.
  44. lȏmpa, f. der Bauch (v otročjem govoru), KrGora; — prim. lamp.
  45. lónčič, m. 1) dem. lonec; das Töpfchen, C.; — 2) eine Art Apfel, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  46. lónəc, -nca, m. 1) der Topf; lonec lončarja hvali, Npreg.- M.; — neka mera: = korec, Goriš.- C.; — 2) kleiner Heuhaufen, C.; — gen. pl. tudi: lǫ̑nəc, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); Ribničan je po cesti šel z vozom samih lonec, Levst. (Zb. sp.); prim. pl. lonca, Gor.
  47. lǫ̑nja, f. obroč pri zibeli, Krn- Erj. (Torb.).
  48. lòp, interj. bums! patsch! puff! lop na tla, er fiel zu Boden, Mik. (V. Gr. IV. 783.); lop lop! bo pelo po tvoji grbi, es wird Püffe regnen auf deinen Buckel, Cig.; začno nas nabijati: lop, kamor prileti, Zv.
  49. 2. lòp, lópa, m. der Laffe, der Tölpel, der Narr: za lopa imeti, Fr.- C.; — prim. srvn. lappe = Laffe, tirol. lapp, C.
  50. lǫ̑pov, m. der Lump, der Schurke, nk.; — hs.; prim. madž. lopó, Dieb, Mik. (Et.).
  51. lǫ̑pta, f. der Spielballon, Jarn., V.-Cig.; lopto biti, den Ballon schlagen, Cig.; igra z lopto, Erj. (Som.); — hs.; prim. madž. lobda, Mik. (Et.).
  52. 2. loptáti, -ȃm, vb. impf. gierig saufen, C.; — prim. lopotati.
  53. lopùč, -úča, m. = tolmun, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— prim. lopoč.
  54. lopúh, m. die Klette (lappa), Guts., Jan., Mik.; — iz lat. lappa, Mik. (Et.); prim. lapuh.
  55. lopȗška, f. les, s katerim se perilo tolče, Kameno- Erj. (Torb.); — nam. lopučka; prim. lopuča.
  56. lopȗtnik, m. 1) der Polterer, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Fallthür, Cig., pri Fari- Štrek. (LjZv.), Gor.; — das Fallbrett bei Sägemühlen, Brdo ( Gor.); — 3) der Hosenlatz, Polj.; — 4) der Kehlkopf: ima glasen l., er spricht sehr laut, Otaleže- Štrek. (LjZv.); einen platzenden Schall bewirken, platzen, Cig.
  57. lǫ́rovje, n. das Garten-Geißblatt (lonicera caprifolium), Štrek.
  58. lòsk, lóska, m. 1) der Glanz, V.-Cig.; pogl. 1. lesk; — 2) die Zecke, Cig.; prim. loščec, laščec.
  59. lǫ̑šč, m. 1) der Glanz ( z. B. des Leders), Cig.; — 2) die Glasur, Mur., Mik., Gor., SlGor.; — das Glatteis, C.; — 3) das Rausch- oder Flittergold, Guts., Jarn., Cig., Jan., Gor.; Šopek loša ( nam. lošča) bom naredila Svoj'ga šaplja svitlega, Npes.-K.; — nav. se piše in govori: loš; toda prim. lešč, lesk.
  60. lǫ̑ščina, f. coll. Waldbäume, ogr.- Valj. (Rad); — das Waldobst, ogr.- C., SlGor.- C.; tudi: loščína, vzhŠt.; — prim. log.
  61. lóšən, -šna, adj. schlecht, Jan.; lošna njiva, C.; — prim. hs. loš = slab.
  62. lǫ̑špernica, f. = tepka, die Mostbirne, Mur., Bes.; — prim. loška hruška.
  63. lǫ́tər, -tra, m. ein unzüchtiger, liederlicher, schlechter Mensch, Dict., Mur., C., Trub., Krelj, Dalm.; — der Kerl ( zaničlj.), Poh.- C.; — der Ehemann ( zaničlj.), C.; — prim. bav. lotter, liederlicher Mensch, Levst. (Rok.); kor.-nem. der Geliebte.
  64. lotvára, f. die Latwerge, Meg.; — prim. it. lattovaro, C.
  65. lovíti, -ím, vb. impf. zu fangen suchen, fangen: l. ptice, ribe, rake, miši, kače i. t. d.; l. na (v) zanke, v mreže, s saki, z roko; jagen, auf der Jagd sein; lov l., Kras- Erj. (Torb.); gefangen nehmen, einfangen: begunce, tatove, potepuhe l.; ladije l., Schiffe kapern, Cig.; bolje "drži ga" nego "lovi ga", Npreg.; zu erhaschen, zu ergreifen suchen; otroci se lovijo, die Kinder spielen das Haschspiel; l. se, brunften ( z. B. von Kühen und Hasen), Cig.- C.; bolhe l., flöhen; muhe l., Fliegen fangen; ( fig.) Grillen im Kopfe haben, Cig.; senco l., nach dem Schatten greifen, Cig.; besede l., Worte bekritteln, ein Wortfänger sein, Cig.; norce l., Possen reißen, Cig.; — aufzufangen suchen: deževne kaplje l. v kako posodo; z očmi l., zu erblicken suchen, Z.; dem Blicke jemands zu begegnen suchen, Jurč.; l. se z očmi, mit einander kokettieren, liebäugeln, Cig., Jan.; — dobro se love zobje teh koles, die Zähne dieser Räder greifen gut ein, Cig.; l. se za kako reč, nach einer Sache greifen, haschen; kdor v jamo leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Rettungsmittel, Npreg.- Z.; l. se za zadnjo, das letzte Wort haben wollen, Navr. (Kop. sp.); l. se zle prilike, nach der bösen Gelegenheit haschen, Vrt.; — brada se ga lovi, er bekommt einen Bart, Z.; — to se mi v ušesa lovi, das höre ich gerne, Z.; — l. se, wanken, balançieren, Jan.; lavieren, Cig.; lovimo se, wir kommen knapp aus, Z.; v govorjenju l. se, aus dem Contexte gekommen sein, Z.
  66. lǫ̑vrək, -vrka, (-vrəka), m. ( eig. Lorenz, Štrek.), der Taschenveitel, C., jvzhŠt.; = kostura, kajk.- Valj. (Rad); — prim. mihec.
  67. lóvski, adj. Jagd-, Jäger-, jagdmäßig; lovska priprava, das Jagdzeug; lovski pes, der Jagdhund; lovska pravica, das Jagdrecht.
  68. lózən, -zna, adj. abgeschlissen, fadenscheinig; suknja je že vsa lozna; — prim. nem. "lose"?
  69. 2. lōža, f. 1) die Loge (im Theater u. s. w.), Cig., Jan., nk.; — 2) die Wagenremise, Malhinje- Erj. (Torb.); prim. it. loggia, bedeckter Platz.
  70. ložesna, f. die Gebärmutter, pri Trstu, C., Z.; — prim. stsl. ložesno, uterus.
  71. lóžiti, lǫ́žim, vb. pf. = položiti, Ben.- Kl., Prim.; ( vb. impf., Mur.).
  72. lǫ̑žji, adj. compar. ad lahek, = lažji; — prim. lahek.
  73. lȗb, m. die Baumrinde, bes. die weiche, schälbare Baumrinde; brezov l., die Birkenrinde, Cig.; strojarski I., die Gerberlohe, C.; živi l., die innere Baumrinde, der Baumbast, Cig.; živi lub = najmlajši lub, ki je najbližji beline, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — lub, der Baumbast, Jan., C.
  74. luba, f. ein großes Geschwür, Jan., C.; — prim. hrv. lub, velik čiralj na vratu, Ist.- Levst. (Rok.).
  75. lȗcati, -am, vb. impf. liegen (v otročjem govoru), Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. lunzen, morgens noch im Bette liegen.
  76. lúč, f. 1) das Licht eines brennenden Körpers; l. prižgati, ugasniti, ein Licht anzünden, auslöschen; pri luči, beim Licht; v luči biti komu, jemandem im Lichte stehen; pojdi mi iz luči, geh mir aus dem Lichte; nebeška l., das himmlische Licht; večno luč zvoniti, abends zum Ave läuten, o večni luči, um die Zeit des Avegeläutes, Št.; — 2) coll. Lichtspäne, Dol.; luč tesati, = trske tesati, Vrt.; = l. cepiti, Dol.; — 3) das Caliber, die Weite einer Röhre, Koborid- Erj. (Torb.).
  77. 2. lučíca, f. lasna l., die Haarzwiebel, Erj. (Som.); — prim. luk.
  78. lučı̑rna, f. die Laterne, Cig., Jan.; — prim. lat. lucerna.
  79. lȗčka, f. dem. luč; 1) das Lichtchen; — 2) die schopfblütige Muscathyacinthe (muscari comosum), St. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  80. 2. lȗčnica, f. der Vogelstern (ornithogalum), C.; — prim. luk.
  81. lúditi, -im, vb. impf. zu bethören suchen, locken, C.; l. se s čim, sich mit einer Sache die Zeit vertreiben, sich unterhalten, C.; l. se s svetskim veseljem, C.; otroci se ludijo, C.; — prim. loditi.
  82. lȗdra, f. 1) der Treberwein, der Nachwein, der Lauer, C.; — 2) die Pfütze, C., Z.; — prim. srvn. lûre, lat. lora, Nachwein, C.
  83. 2. lúka, f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  84. 1. lúkati, -am, vb. impf. spähen, gucken, lugen; — prim. stvn. luogēn, Mik. (Et.).
  85. 2. lúkniti, lȗknem, vb. pf. austrinken, Jan. (H.); — prim. 2. lukati.
  86. lȗknja, f. das Loch; ni v vsaki luknji raka, Npreg.; uganka: Na zidu visi — v luknjo misli (= ključ), Dol.- Erj. (Torb.); — ein schlechtes Gemach, ein Loch; — der Arrest; v luknjo vtekniti koga, einen ins Loch werfen; — prim. stvn. luccha, Lücke, Mik. (Et.).
  87. lúlati, -am, vb. impf. pissen (v otročjem govoru); — prim. nem. ( dial.) lullen, C.
  88. lȗmpica, f. = obist, ledvica, C.; — prim. bav. lumpel, stvn. lumbla, Levst. (Rok.).
  89. lunārij, m. priprava, ki kaže lunin tek, das Lunarium, Cig. (T.).
  90. lȗnək, -nka, m. 1) der Rad- oder Achsennagel, Cig., Jan., ogr.- C., Mik., Met., Dol., SlGor.; — 2) die mit dem Achsennagel an dem Achsenende befestigte eiserne Kappe, Dol.; — 3) ein kleines Maß: l. vina, Dol.; tudi: lúnək, Dol.; — prim. stvn. lun, Mik. (Et.).
  91. lúskavka, f. die Schuppenwurz, das Amblatt (lathraea squamaria), Cig.; — prim. lusnec.
  92. lȗskov, adj. aus feinem Heidenmehl: luskovi žganci, luskova moka, Dol.; — prim. 2. lusk 2).
  93. lúštrek, m. das Liebstöckel (levisticum off.), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Kr.- Levst. (Rok.); (lustrak, Josch); — prim. srlat. lubisticum, Mik. (Et.).
  94. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  95. macàn, -ána, m. das Wagegewicht, C.; — prim. macelj.
  96. macaráti, -ȃm, vb. impf. netzen, nasse Umschläge geben u. dgl.; macarali so ga z vodo in jesihom, pa niso ga mogli k zavesti spraviti, jvzhŠt.; — mit nassen Dingen herumpatzen: kaj tu macaraš po mizi? jvzhŠt.; — macara, es ist nasses Wetter, es regnet, jvzhŠt.; — prim. macati.
  97. mȃcati, -am, vb. impf. netzen, mit nassen Umschlägen laben, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; omedlelega človeka macajo, da bi se zopet zdramil, SlGor.; — patzen, Jan.; — prim. močiti.
  98. mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.
  99. macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras- Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
  100. máče, -eta, n. eine junge Katze, das Kätzchen; pridem, kadar se ti bo mače izčepelo (wenn dir der Zorn vergeht), Rib.; — tudi: mačè, -ę́ta, Valj. (Rad).

   5.497 5.597 5.697 5.797 5.897 5.997 6.097 6.197 6.297 6.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA