Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (5.697-5.796)

  1. krı̑nka, f. die Maske, Jan., nk.; pod krinko prijateljstva, Cig. (T.); — hs.
  2. kriofōr, m. priprava, s katero se led dela, der Kryophor ( phys.), Cig. (T.).
  3. 2. krīpa, f. der Fels, der Steinklumpen, Rez.- C.; — prim. it. greppo.
  4. kripę̑vəc, -vca, m. die Filzlaus, Ip.- Mik. (Et.); — prim. krpelj.
  5. kristālən, -lna, adj. krystallen, krystallinisch, Krystall-, Cig., Jan., nk.; kristalna leča, die Krystallinse, Cig., Jan.; kristalna prizma, das Krystallprisma, Žnid.; kristalni liki, Krystallgestalten, Cig. (T.).
  6. krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.
  7. krístovəc, -vca, m. der Holst, die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig.; — prim. kristavec.
  8. krı̑špa, f. die Runzel, Bes.; — prim. it. crespa.
  9. krı̑špati, -am, vb. impf. 1) mit dem Krispelholz narbig machen, krispeln: usnje k.; — 2) ausreiben: perilo k., ogr.- C.; — 3) k. koga, foltern, martern, Cig.; prügeln, Gor.; — 4) falteln, V.-Cig.; lase k., die Haare kräuseln, Z.; s krišpanimi lasmi, Dalm., Jap. (Sv. p.); — k. se, sich putzen, C.; — prim. lat. crispare, nem. krispeln.
  10. krı̑v, kríva, adj. 1) von der geraden Linie abweichend, krumm; k. nos; kriva črta, kriva ploskev ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — krivo gledati, scheel sehen, Cig.; krivo stopiti, schief treten, Cig.; — 2) unrichtig, falsch; krivi prerok; kriva vera; kriva prisega; krivo, po krivem priseči; po krivem dolžiti, fälschlich beschuldigen; — 3) schuld, schuldig; on je kriv, da ..., er ist schuld daran, dass ...; jaz nisem kriv, ich bin nicht schuld daran, ich kann nichts dafür; on je kriv moje nesreče, er trägt die Schuld an meinem Unglück; k. hudodelstva, eines Verbrechens schuldig; za krivega spoznati koga, jemanden schuldig erkennen.
  11. kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
  12. križák, m. 1) der Kreuzritter, Jan., C.; — 2) der Kreuzthaler, Mur.; — 3) eine Art Fischnetz, Mur., C.; — 4) eine Art Garbenhaufen, vzhŠt.- C.; prim. križ 4).
  13. krı̑žem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet ( nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.
  14. krı̑žemnik, m. das Taufhemdchen, das die Pathen dem Täufling schenken, Mur., Cig., Levst. (Rok.); ("krizamnik", Gor.- Valv. VI. 282.); — prim. bav. chrisam-hemed, Levst. (Rok.).
  15. križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.- Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.
  16. kŕkavəc, -vca, m. nočni k., der Ziegenmelker (caprimulgus), C.
  17. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  18. kŕla, f. razkuštrano, nemarno opravljeno dekle, BlKr.; — prim. karla.
  19. krleš, m. der Knüttel, Z.; — ein dicker Stift beim Pferdegeschirr (s krlešem se ogrlini k ojesu pritrjujejo), Mur.
  20. krlı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen, C.; — nam. krulincati, prim. kruliti.
  21. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
  22. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
  23. krmẹ́žəlj, -žlja, m. das Eiterklümpchen in den Augen, Mur., Cig., Jan., C.; tudi: krmẹžə̀lj, -žljà, Valj. (Rad); — prim. stsl. grъmêždь, Mik. (Et.).
  24. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  25. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
  26. kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
  27. krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje ( Prim.)- Štrek. (Let.).
  28. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  29. 2. krníca, f. eine Art Halsgeschwulst: k. se mu dela v grlu, Dol.; — prim. skrnica.
  30. krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
  31. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  32. krocljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krocelj.
  33. krǫ́čati, -ím, vb. impf. = kučati, C.; — prim. kročiti.
  34. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
  35. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
  36. krǫ́kanica, f. die Kröte, BlKr.; — prim. krohalnica.
  37. krokljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krokelj.
  38. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
  39. krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
  40. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
  41. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
  42. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
  43. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
  44. krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
  45. 2. krotiti, -im, vb. impf. wenden, lenken: k sebi krotiti, C.; — prim. stsl. krątiti, drehen.
  46. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
  47. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
  48. krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
  49. kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.- C.; — prim. krpek.
  50. kŕpa, f. 1) der Flicklappen; der Leinwand-, Tuch- oder Lederfleck; krpo prišiti; — 2) der Flecken: mačka ima črne krpe, ogr.- C.
  51. krpȃc, adv. imstande, Z.; — prim. it. capace.
  52. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
  53. krpenčək, -čka, m. = podlasica, Dol.; — prim. kepen.
  54. krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
  55. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
  56. krpúča, f. = gruča, Notr.; — prim. kopuča, klopuča.
  57. krslupati, -am, vb. impf. mit dem Lichte fackeln, C.; naglašati je menda: krslupáti; prvi del besede je morda nastal iz "kres"; prim. kresontati.
  58. krstník, m. 1) der Täufer; sv. Janez krstnik; — 2) bajeslovno bitje, Navr. (Let. 1887. 106.); prim. kresnik 2).
  59. 1. kr̀š, kŕša, m. 1) der Fels, C.; na nerodovitni krš zemlje nanašati, SlN.; — prim. hs. krš.
  60. krščeváti, -ȗjem, vb. impf. taufen, in der Ertheilung der Taufe begriffen sein; — vino krščevati, LjZv.; — prim. krstiti.
  61. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
  62. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
  63. kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
  64. kŕšiti se, kȓšim se, vb. impf. sich emporsträuben (von Federn), Z.; sich brüsten, Jan.; — prim. 2. krš.
  65. krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., Savinska dol.; — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
  66. krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
  67. 2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
  68. krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
  69. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
  70. kruhárnica, f. das Brotmagazin, Levst. (Pril.); die Brotbank, Cig.
  71. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
  72. krúmpast, adj. = šantav; — prim. bav. krump.
  73. krȗncati, -am, vb. impf. hinken, C., Z., Polj.; — prim. krucati.
  74. krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
  75. krúpica, f. 1) der Hagel, Meg., C.; — 2) der Gries, C., Bes.; die Gerstengraupe, C.; — prim. češ. krupice.
  76. krȗšar, * -rja, m. der Brotbäcker, der Brotverkäufer, Cig., Jan.; pridne gospodinje in skrbne krušarice, Vrtov. (Km. k.).
  77. krȗšarica, * f. die Brotbäckerin, die Brotverkäuferin, Cig., Jan., C.; pridne krušarice in krušarji, Vrtov. (Km. k.).
  78. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
  79. krȗtež, m. der Unmensch, der Wütherich, SlN., Bes.; — prim. krut.
  80. kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
  81. krvı̑n, m. = vinika, C.; — prim. korbin.
  82. kŕžati, -am, vb. impf. rezljaje kvariti, Litija; — prim. krzati.
  83. kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
  84. kržljáti, -ȃm, vb. impf. = rezljaje kvariti, Litija; — prim. kržati.
  85. kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
  86. kržǫ̑ł, m. der Krug, Jan.; — prim. kravža.
  87. kúcati se, -cam, -čem se, vb. impf. Wellen schlagen: morje se kuca (kuče), Rez.- C.; — prim. kucniti. (?)
  88. kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).
  89. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  90. kȗčevje, n. coll. Büschel von Blüten, Samen u. dgl., Hal.- C.; — prim. kuča.
  91. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  92. 1. kúfa, f. das Schröpfglas, das Schröpfhorn, Meg.- C., Mur.; — der Blütenkelch, C.; — prim. 1. kupa.
  93. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  94. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  95. kúfrast, adj. = bakren, kupfern; — prim. kufer.
  96. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  97. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  98. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  99. kúhinja, f. die Küche; — prim. stvn. chuhhina, Mik. (Et.).
  100. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).

   5.197 5.297 5.397 5.497 5.597 5.697 5.797 5.897 5.997 6.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA