pri (5.601-5.700)

5601. kǫ́špa, f. 1) der Holzschuh, C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) nerodno spleten koš, GBrda; — prim. it. cospo, Holzschuh.
5602. koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
5603. kòt, conj. = kakor, wie, Mur., Gor.; belo kot sneg, Met.; kot bi, gleichwie, wenn, Jan.; — = ko, als (za komparativom), C., Cig., Jan., Gor.; — als (in der Eigenschaft): jaz, kot oče tvoj, nk.; — iz: koti = kakoti ( prim. kakti), Mik.
5604. kōta, f. = volk, der geschmolzene Eisenklumpen im Hochofen, Gor., Vod. (Pes.); — prim. it. cotta, kar se enkrat žge ( n. pr. apna).
5605. kotalíti, -ím, vb. impf. rollen machen, wälzen, Jan., Dol.; — prim. kataliti, kotati.
5606. kotaljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, wälzen, Cig.; — prim. kataljati.
5607. 2. kotár, -rja, m. der Bezirk, der District, Jan., C., DZ., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. határ, C.
5608. 2. kótəc, -tca, m. 1) eine Abtheilung im Stalle ( z. B. für Kälber), C.; — 2) der Schweinestall, Jarn., Jan., C., ogr.- Mik., Bolc, Klanec v Istri- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkäfig, C., BlKr.; — der Vogelkäfig, nad Mariborom- C.; — 4) die Rübengrube, C.; — 5) der Presskuchen, jvzhŠt.; ( prim. koš); — prim. stsl. kotьcь, cella, stvn. chuti, Mik. (Et.).
5609. kótəł, -tla, m. 1) der Kessel; kotel se loncu smeje = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.- Z.; parni k., der Dampfkessel, Sen. (Fiz.); — 2) die Pauke, Dict., Jan., C.; v kotle biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 3) eine Vertiefung im Erdboden, der Bergkessel, Cig., Jan., M.; — tolmun v vodi, BlKr.; — prim. stsl. kotьlъ, got. katils, Mik. (Et.).
5610. kotlíšče, n. der Kesselherd, Cig., DZ.; der Kesselraum, Levst. (Pril.).
5611. kotljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich wälzen: kure se v pesku kotljajo, Z.; — sich drehen: pes se kotlja, preden se uleže, Dol.; — sich hindurch arbeiten: k. se skozi kako ozko luknjo ali skozi pregrajo, BlKr.; — prim. kotati.
5612. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
5613. kotrljáti, -ȃm, vb. impf. = wälzen, Z.; — prim. koturati.
5614. kotúrast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.); — prim. kotur.
5615. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
5616. kováč, m. 1) der Schmied; živinozdravni k., der Curschmied, DZ.; podkovni k., der Hufbeschlagschmied, DZ.; — 2) der gemeine Sonnenfisch oder St. Peterfisch (Zeus faber) = sv. Petra riba, Lovrana (Liburnija)- Erj. (Torb., Ž.); — der Springkäfer (elater sp.), Goriš.- Erj. (Torb.).
5617. kováčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schmiedehandwerk betreiben, prim. kovačenje.
5618. kováčnik, * m. echtes Geisblatt (lonicera caprifolium), C., Tuš. (R.).
5619. kováčnjak, ** m. kovačnjaki (caprifoliaceae), Tuš. (B.).
5620. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
5621. kovər, -vra, m. die Bettdecke, C.; — der Teppich, Vrt.; — prim. rus. koverъ, Teppich.
5622. kovrę̑d, adv. um welche Zeit? Kor.- M.; — prim. red.
5623. 2. kozȃra, f. košarica, v kateri se kruh mesi, Valj. (Rad); — prim. 2. kozar.
5624. kozárič, m. 1) dem. kozar; der (junge) Ziegenhirt: Kozarič mi kozice pase, Npes.-Schein.; — 2) kozarìč, -íča, der Ziegenmelker (caprimulgus), Bled ( Gor.).
5625. kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
5626. kózbəc, -bəca, m. neke gredi spredaj pri senenem vozu; vanje se vtakne žrd, da se ne vzdiguje, kadar jo zadaj na kolovratu ali na sovri z vrvjo pritegnejo, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); der Haken am Wiesbaumstrick, BlKr.- M.; — prim. kozlec, kozelc.
5627. kózək, -zka, m. 1) das Böcklein, C.; — 2) der Pfahl, an dem die Plättenseile am Ufer befestigt werden, C.; — prim. koza, kozača.
5628. kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje- Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve- Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
5629. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
5630. kozomółza, f. die europäische Nachtschwalbe oder der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.).
5631. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
5632. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
5633. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
5634. krabica, f. die Schachtel, die Dose, Cig., Bes.- C.; — prim. kraba.
5635. kráčine, f. pl. ein Ried mit kurzen Aeckern, vzhŠt.; — prim. kratčina?
5636. kráda, f. der Holzstoß, Železniki ( Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
5637. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
5638. krȃjəc, -jca, m. das Randstück: k. sira, Tolm.; — das Brotränftchen, das Scherzel, Mur., Cig., SlGor.- C.; — das Schwartenbrett, Cig., Nov.- C., Savinska dol.; — das Mondviertel, prvi, zadnji k.; das halbe Randackerbeet, Cig., SlGor.- C.; — das Ackerbeet überhaupt, Cig., Savinska dol.; brajdice ali krajci, Dict. ( prim. kraj); der Randstreifen am Tuch, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pl. krajci, die Leinwandenden, Cig., C.; ( die Spitzen, Jan. [H.]; prim. češ. krajky); — der Abschnitt, das Segment, Cig.; k. oble, die Kugelmütze, die Calotte, Žnid.
5639. 2. krȃk, m. 1) der Froschlaich, Mur., Cig., Jan., Met., Št.- Mik.; peklenske krote krak ali seme, Trub. (Post.); — 2) vodni k., der Wasserfaden (conferva), Dol.; prim. okrak.
5640. králjəc, -ljca, m. neki ptiček: "das Königlein" (različen od stržka), Valv.; (menda das Goldhähnchen [regulus crococephalus], prim. kraljiček).
5641. králjevič, m. der königliche Prinz, Mur., Cig., Jan.
5642. kraljevı̑čna, f. die königliche Prinzessin, Cig.
5643. kraljìč, -íča, m. 1) dem. kralj, das Königlein, Cig., Jan.; — 2) der Königssohn, königlicher Prinz, Mur., Cig., Jan., Mik., Vrt.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Mur., Jan.; — 4) ( der Zaunkönig, Mur., Cig., Jan.); — 5) kovinski k., der Metallkönig ( chem.), Cig. (T.); — tudi: králjič, Mur., Valj. (Rad).
5644. kraljı̑čna, f. die Königstochter, königliche Prinzessin, Cig., Jan., ogr.- C.
5645. kráməlj, -mlja, m. das Sprechen, das vertrauliche Gespräch, C.; (kremelj), Mur., Jan., C., Mik.; glasen k., marsikaj je v k. prišlo, Pohl. (Km.); — die Sprache, C.
5646. kramljáti, -ȃm, vb. impf. sprechen, discurieren; prijazno k. s kom; — prim. stsl. kramola, Lärm, Mik. (Et.).
5647. kràmp, krámpa, m. eine Haue mit zwei entgegengesetzten Picken oder einer Picke und einer schmalen Bahn; der Karst; s krampom kopati; vreden je, da bi mu s krampom puščal; — prim. bav. krampen, C.
5648. krámpəlj, -plja, (-pəljna), m. = krempelj, Jarn., C., Lašče- Levst. (Rok.); strupoviti kramplji, Trub.; hudič ima kramplje, Dol.; — pl. kramplji, das Steigeisen, C.; — prim. bav. krampel, krämpel, Levst. (Rok.).
5649. 2. kràp, krápa, m. navadni k., der gemeine Karpfen (cyprinus carpio), Erj. (Ž.).
5650. krapína, f. der Leinkuchen, Tuhinj- Štrek. (LjZv.); — prim. tropine.
5651. krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.
5652. krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).
5653. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
5654. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
5655. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
5656. kravȃjka, f. eine Art Birne, Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
5657. krȃvža, f. das Trinkglas, Hal.- C.; — prim. bav. krausen, srvn. kruse, srlat. crusolium, C.
5658. krȃvžar, -rja, m. = kravža, pri Dobu- Levst. (Rok.).
5659. kráža, f. planlos hingekleckste Linie, Z.; križe kraže delati, Z.; čare in kraže, LjZv.; kaka druga taka kljuka in kraža, LjZv.; — prim. nem. Kreis, C. (?)
5660. krbı̑n, m. die halbgebrannte Holzkohle, die Rothkohle, Cig. (T.), Mik., Goriš.; — prim. it. carbone, Mik.
5661. 1. kr̀č, kŕča, m. der Krampf; krč ga je prijel, er bekam den Krampf; krč ga lomi, Z., Jan., grudi, Jan., trga, Mur., vije; veliki ali občni k., der Starrkrampf, Strp.; čeljustni k., die Mundklemme, Cig.; gobčni k., die Maulsperre, Strp.
5662. krdẹ́lọ, n. die Herde, Jan., Mik.; die Schar, Dalm., Schönl., Jap.; die Truppe, Cig., Jan.; k. vojakov, ein Kriegshaufen, Cig.; vojaško k., eine Truppenabtheilung, ein Truppenkörper, Cig., Levst. (Pril.), DZ., nk.; pratežno k., die Traintruppe, DZ.; = vozno k., DZkr.
5663. 2. krę́ča, f. das Grätschen ("stopalo se od stopala ven zavije"), Telov.; — prim. 1. krečiti.
5664. 1. krę́čiti, -im, vb. impf. auseinander strecken: k. noge, C., Levst. (Rok.); k. se, sich behaglich strecken, Gor.; — prim. nem. grätschen = die Beine auseinandersperren.
5665. krẹ̑čnik, m. die Froschlache, Cig., M.; — prim. 2. krak.
5666. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
5667. 1. krek, m. der Haken, Rez.- C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
5668. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
5669. krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
5670. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
5671. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
5672. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
5673. krepétəc, -tca, m. = ubit zvonec, Krn- Erj. (Torb.); — nam. hrepetec? prim. hrepetati.
5674. 2. krę́pniti, krę̑pnem, vb. pf. = crkniti; — prim. it. crepare.
5675. krepọ̑stnost, f. der Tugendsinn, die Tugendhaftigkeit, Cig., nk.; prisiljena k., die Prüderie, Jan. (H.).
5676. krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča- Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.- Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.- Let. 1887. 103.
5677. krẹsníka, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
5678. krę́šəlj, -šlja, m. die Karausche (cyprinus carassius), C., Z.
5679. krę̑šta, f. die Erdscholle, die Eisscholle, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. cresta.
5680. 1. krẹ́vati, -am, vb. impf. sich erholen, sich besser befinden, C., Levst. (Rok.); (kränkeln: zmerom nekaj kreva, Gor.); — prim. okrevati.
5681. krę̑vcati, -am, vb. impf. lärmen, Dol.; — prim. krevkati, krivkati.
5682. krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.- C.; — der Schürhaken, Celje- Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
5683. krę̑vlja, f. 1) die Ofenkrücke, die Feuerkrücke; krevlja se burkelj zadeva = gleich und gleich gesellt sich gern, Jurč.; — 2) etwas Gekrümmtes; = kljuka: krevlja pet (V), križ deset (X) dve in pa tri, koliko to stori? Valj. (Rad); — die Radfelge, Rez.- C.; — das Bugholz beim Schlitten, Štrek. (LjZv.); — 3) Spottname für einen Lahmen, Cig., Jan., M.; — prim. krevelj.
5684. krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.
5685. krezȗlj, m. die Kieze, der Erdbeerköcher, Jan.; — prim. kozulj.
5686. krezúlja, f. abgeschlagener grüner Zweig, Kr.- Valj. (Rad); — prim. kozúlja 2).
5687. krę̑žəljc, m. 1) = krezeljc, Cig., Bes., Ziljska dol.- SlN.; usnjat k., Jsvkr.; — 2) das Halskraut (campanula trachelium), Cig.; — 3) das Gekröse: čreva so pripeta na neko mezdro, kreželjc imenovano, Vrtov. (Km. k.).
5688. krežúljica, f. die Dolde, Cig., C.; = češulja, C.; — prim. krezulja, kozulja 2).
5689. kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.- M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.
5690. krhljȃnka, f. in Würfel geschnittene Rüben (als Speise), V.-Cig., ogr.- C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
5691. krı̑, gen. krvı̑, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.- C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).
5692. kričȃj, m. der Schreier, Jan.; otročaji so kričaji, Npreg.- Jan. (Slovn.); puhle besede samopridnih kričajev, Zv.
5693. 2. krı̑kati, -am, vb. impf. schreien (o žrjavih), ogr.- C.; Lej, žerjav hodi, krika, Vod. (Pes.); prim. krivkati.
5694. krilǫ̑t, f. = perot, der Flügel, C.; — prim. kreljut.
5695. 1. krínja, f. posoda, zgoraj ožja nego spodaj, der Mehlkübel, Kras, ZgD.; — prim. skrinja.
5696. 2. krínja, f. der Einschnitt, die Kerbe, Fr.- C.; — prim. nem. die Krinne, lat. crena, C.
5697. krı̑nka, f. die Maske, Jan., nk.; pod krinko prijateljstva, Cig. (T.); — hs.
5698. kriofōr, m. priprava, s katero se led dela, der Kryophor ( phys.), Cig. (T.).
5699. 2. krīpa, f. der Fels, der Steinklumpen, Rez.- C.; — prim. it. greppo.
5700. kripę̑vəc, -vca, m. die Filzlaus, Ip.- Mik. (Et.); — prim. krpelj.

   5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani