Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (5.597-5.696)

  1. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) v Brkinih- Erj. (Torb.).
  2. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
  3. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
  4. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
  5. kǫ́špa, f. 1) der Holzschuh, C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) nerodno spleten koš, GBrda; — prim. it. cospo, Holzschuh.
  6. koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
  7. kòt, conj. = kakor, wie, Mur., Gor.; belo kot sneg, Met.; kot bi, gleichwie, wenn, Jan.; — = ko, als (za komparativom), C., Cig., Jan., Gor.; — als (in der Eigenschaft): jaz, kot oče tvoj, nk.; — iz: koti = kakoti ( prim. kakti), Mik.
  8. kōta, f. = volk, der geschmolzene Eisenklumpen im Hochofen, Gor., Vod. (Pes.); — prim. it. cotta, kar se enkrat žge ( n. pr. apna).
  9. kotalíti, -ím, vb. impf. rollen machen, wälzen, Jan., Dol.; — prim. kataliti, kotati.
  10. kotaljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, wälzen, Cig.; — prim. kataljati.
  11. 2. kotár, -rja, m. der Bezirk, der District, Jan., C., DZ., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. határ, C.
  12. 2. kótəc, -tca, m. 1) eine Abtheilung im Stalle ( z. B. für Kälber), C.; — 2) der Schweinestall, Jarn., Jan., C., ogr.- Mik., Bolc, Klanec v Istri- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkäfig, C., BlKr.; — der Vogelkäfig, nad Mariborom- C.; — 4) die Rübengrube, C.; — 5) der Presskuchen, jvzhŠt.; ( prim. koš); — prim. stsl. kotьcь, cella, stvn. chuti, Mik. (Et.).
  13. kótəł, -tla, m. 1) der Kessel; kotel se loncu smeje = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.- Z.; parni k., der Dampfkessel, Sen. (Fiz.); — 2) die Pauke, Dict., Jan., C.; v kotle biti, die Pauken schlagen, Cig.; — 3) eine Vertiefung im Erdboden, der Bergkessel, Cig., Jan., M.; — tolmun v vodi, BlKr.; — prim. stsl. kotьlъ, got. katils, Mik. (Et.).
  14. kotlíšče, n. der Kesselherd, Cig., DZ.; der Kesselraum, Levst. (Pril.).
  15. kotljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich wälzen: kure se v pesku kotljajo, Z.; — sich drehen: pes se kotlja, preden se uleže, Dol.; — sich hindurch arbeiten: k. se skozi kako ozko luknjo ali skozi pregrajo, BlKr.; — prim. kotati.
  16. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
  17. kotrljáti, -ȃm, vb. impf. = wälzen, Z.; — prim. koturati.
  18. kotúrast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.); — prim. kotur.
  19. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
  20. kováč, m. 1) der Schmied; živinozdravni k., der Curschmied, DZ.; podkovni k., der Hufbeschlagschmied, DZ.; — 2) der gemeine Sonnenfisch oder St. Peterfisch (Zeus faber) = sv. Petra riba, Lovrana (Liburnija)- Erj. (Torb., Ž.); — der Springkäfer (elater sp.), Goriš.- Erj. (Torb.).
  21. kováčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schmiedehandwerk betreiben, prim. kovačenje.
  22. kováčnik, * m. echtes Geisblatt (lonicera caprifolium), C., Tuš. (R.).
  23. kováčnjak, ** m. kovačnjaki (caprifoliaceae), Tuš. (B.).
  24. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
  25. kovər, -vra, m. die Bettdecke, C.; — der Teppich, Vrt.; — prim. rus. koverъ, Teppich.
  26. kovrę̑d, adv. um welche Zeit? Kor.- M.; — prim. red.
  27. 2. kozȃra, f. košarica, v kateri se kruh mesi, Valj. (Rad); — prim. 2. kozar.
  28. kozárič, m. 1) dem. kozar; der (junge) Ziegenhirt: Kozarič mi kozice pase, Npes.-Schein.; — 2) kozarìč, -íča, der Ziegenmelker (caprimulgus), Bled ( Gor.).
  29. kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  30. kózbəc, -bəca, m. neke gredi spredaj pri senenem vozu; vanje se vtakne žrd, da se ne vzdiguje, kadar jo zadaj na kolovratu ali na sovri z vrvjo pritegnejo, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); der Haken am Wiesbaumstrick, BlKr.- M.; — prim. kozlec, kozelc.
  31. kózək, -zka, m. 1) das Böcklein, C.; — 2) der Pfahl, an dem die Plättenseile am Ufer befestigt werden, C.; — prim. koza, kozača.
  32. kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje- Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve- Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
  33. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
  34. kozomółza, f. die europäische Nachtschwalbe oder der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.).
  35. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
  36. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
  37. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
  38. krabica, f. die Schachtel, die Dose, Cig., Bes.- C.; — prim. kraba.
  39. kráčine, f. pl. ein Ried mit kurzen Aeckern, vzhŠt.; — prim. kratčina?
  40. kráda, f. der Holzstoß, Železniki ( Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
  41. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
  42. krȃjəc, -jca, m. das Randstück: k. sira, Tolm.; — das Brotränftchen, das Scherzel, Mur., Cig., SlGor.- C.; — das Schwartenbrett, Cig., Nov.- C., Savinska dol.; — das Mondviertel, prvi, zadnji k.; das halbe Randackerbeet, Cig., SlGor.- C.; — das Ackerbeet überhaupt, Cig., Savinska dol.; brajdice ali krajci, Dict. ( prim. kraj); der Randstreifen am Tuch, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pl. krajci, die Leinwandenden, Cig., C.; ( die Spitzen, Jan. [H.]; prim. češ. krajky); — der Abschnitt, das Segment, Cig.; k. oble, die Kugelmütze, die Calotte, Žnid.
  43. 2. krȃk, m. 1) der Froschlaich, Mur., Cig., Jan., Met., Št.- Mik.; peklenske krote krak ali seme, Trub. (Post.); — 2) vodni k., der Wasserfaden (conferva), Dol.; prim. okrak.
  44. králjəc, -ljca, m. neki ptiček: "das Königlein" (različen od stržka), Valv.; (menda das Goldhähnchen [regulus crococephalus], prim. kraljiček).
  45. králjevič, m. der königliche Prinz, Mur., Cig., Jan.
  46. kraljevı̑čna, f. die königliche Prinzessin, Cig.
  47. kraljìč, -íča, m. 1) dem. kralj, das Königlein, Cig., Jan.; — 2) der Königssohn, königlicher Prinz, Mur., Cig., Jan., Mik., Vrt.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Mur., Jan.; — 4) ( der Zaunkönig, Mur., Cig., Jan.); — 5) kovinski k., der Metallkönig ( chem.), Cig. (T.); — tudi: králjič, Mur., Valj. (Rad).
  48. kraljı̑čna, f. die Königstochter, königliche Prinzessin, Cig., Jan., ogr.- C.
  49. kráməlj, -mlja, m. das Sprechen, das vertrauliche Gespräch, C.; (kremelj), Mur., Jan., C., Mik.; glasen k., marsikaj je v k. prišlo, Pohl. (Km.); — die Sprache, C.
  50. kramljáti, -ȃm, vb. impf. sprechen, discurieren; prijazno k. s kom; — prim. stsl. kramola, Lärm, Mik. (Et.).
  51. kràmp, krámpa, m. eine Haue mit zwei entgegengesetzten Picken oder einer Picke und einer schmalen Bahn; der Karst; s krampom kopati; vreden je, da bi mu s krampom puščal; — prim. bav. krampen, C.
  52. krámpəlj, -plja, (-pəljna), m. = krempelj, Jarn., C., Lašče- Levst. (Rok.); strupoviti kramplji, Trub.; hudič ima kramplje, Dol.; — pl. kramplji, das Steigeisen, C.; — prim. bav. krampel, krämpel, Levst. (Rok.).
  53. 2. kràp, krápa, m. navadni k., der gemeine Karpfen (cyprinus carpio), Erj. (Ž.).
  54. krapína, f. der Leinkuchen, Tuhinj- Štrek. (LjZv.); — prim. tropine.
  55. krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.
  56. krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).
  57. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
  58. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
  59. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
  60. kravȃjka, f. eine Art Birne, Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  61. krȃvža, f. das Trinkglas, Hal.- C.; — prim. bav. krausen, srvn. kruse, srlat. crusolium, C.
  62. krȃvžar, -rja, m. = kravža, pri Dobu- Levst. (Rok.).
  63. kráža, f. planlos hingekleckste Linie, Z.; križe kraže delati, Z.; čare in kraže, LjZv.; kaka druga taka kljuka in kraža, LjZv.; — prim. nem. Kreis, C. (?)
  64. krbı̑n, m. die halbgebrannte Holzkohle, die Rothkohle, Cig. (T.), Mik., Goriš.; — prim. it. carbone, Mik.
  65. 1. kr̀č, kŕča, m. der Krampf; krč ga je prijel, er bekam den Krampf; krč ga lomi, Z., Jan., grudi, Jan., trga, Mur., vije; veliki ali občni k., der Starrkrampf, Strp.; čeljustni k., die Mundklemme, Cig.; gobčni k., die Maulsperre, Strp.
  66. krdẹ́lọ, n. die Herde, Jan., Mik.; die Schar, Dalm., Schönl., Jap.; die Truppe, Cig., Jan.; k. vojakov, ein Kriegshaufen, Cig.; vojaško k., eine Truppenabtheilung, ein Truppenkörper, Cig., Levst. (Pril.), DZ., nk.; pratežno k., die Traintruppe, DZ.; = vozno k., DZkr.
  67. 2. krę́ča, f. das Grätschen ("stopalo se od stopala ven zavije"), Telov.; — prim. 1. krečiti.
  68. 1. krę́čiti, -im, vb. impf. auseinander strecken: k. noge, C., Levst. (Rok.); k. se, sich behaglich strecken, Gor.; — prim. nem. grätschen = die Beine auseinandersperren.
  69. krẹ̑čnik, m. die Froschlache, Cig., M.; — prim. 2. krak.
  70. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
  71. 1. krek, m. der Haken, Rez.- C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
  72. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
  73. krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
  74. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
  75. 2. krę́pati, -am, I. vb. impf. ad krepniti; = crkati; — II. krepáti, -ȃm, vb. pf. = krepniti, Prim., Notr.; — prim. it. crepare.
  76. 1. krepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Prügeln bewerfen: k. koga, Lašče- Erj. (Torb.), Dol.; k. kokoši, DSv.; — 2) = kleščariti, die Pflugnarbe beim Pflügen halten, V.-Cig., Dol.; prim. krepel m. 2); — tudi: krepéliti.
  77. krepétəc, -tca, m. = ubit zvonec, Krn- Erj. (Torb.); — nam. hrepetec? prim. hrepetati.
  78. 2. krę́pniti, krę̑pnem, vb. pf. = crkniti; — prim. it. crepare.
  79. krepọ̑stnost, f. der Tugendsinn, die Tugendhaftigkeit, Cig., nk.; prisiljena k., die Prüderie, Jan. (H.).
  80. krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča- Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.- Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.- Let. 1887. 103.
  81. krẹsníka, f. neko jabolko, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.).
  82. krę́šəlj, -šlja, m. die Karausche (cyprinus carassius), C., Z.
  83. krę̑šta, f. die Erdscholle, die Eisscholle, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. cresta.
  84. 1. krẹ́vati, -am, vb. impf. sich erholen, sich besser befinden, C., Levst. (Rok.); (kränkeln: zmerom nekaj kreva, Gor.); — prim. okrevati.
  85. krę̑vcati, -am, vb. impf. lärmen, Dol.; — prim. krevkati, krivkati.
  86. krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.- C.; — der Schürhaken, Celje- Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
  87. krę̑vlja, f. 1) die Ofenkrücke, die Feuerkrücke; krevlja se burkelj zadeva = gleich und gleich gesellt sich gern, Jurč.; — 2) etwas Gekrümmtes; = kljuka: krevlja pet (V), križ deset (X) dve in pa tri, koliko to stori? Valj. (Rad); — die Radfelge, Rez.- C.; — das Bugholz beim Schlitten, Štrek. (LjZv.); — 3) Spottname für einen Lahmen, Cig., Jan., M.; — prim. krevelj.
  88. krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.
  89. krezȗlj, m. die Kieze, der Erdbeerköcher, Jan.; — prim. kozulj.
  90. krezúlja, f. abgeschlagener grüner Zweig, Kr.- Valj. (Rad); — prim. kozúlja 2).
  91. krę̑žəljc, m. 1) = krezeljc, Cig., Bes., Ziljska dol.- SlN.; usnjat k., Jsvkr.; — 2) das Halskraut (campanula trachelium), Cig.; — 3) das Gekröse: čreva so pripeta na neko mezdro, kreželjc imenovano, Vrtov. (Km. k.).
  92. krežúljica, f. die Dolde, Cig., C.; = češulja, C.; — prim. krezulja, kozulja 2).
  93. kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.- M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.
  94. krhljȃnka, f. in Würfel geschnittene Rüben (als Speise), V.-Cig., ogr.- C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  95. krı̑, gen. krvı̑, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.- C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).
  96. kričȃj, m. der Schreier, Jan.; otročaji so kričaji, Npreg.- Jan. (Slovn.); puhle besede samopridnih kričajev, Zv.
  97. 2. krı̑kati, -am, vb. impf. schreien (o žrjavih), ogr.- C.; Lej, žerjav hodi, krika, Vod. (Pes.); prim. krivkati.
  98. krilǫ̑t, f. = perot, der Flügel, C.; — prim. kreljut.
  99. 1. krínja, f. posoda, zgoraj ožja nego spodaj, der Mehlkübel, Kras, ZgD.; — prim. skrinja.
  100. 2. krínja, f. der Einschnitt, die Kerbe, Fr.- C.; — prim. nem. die Krinne, lat. crena, C.

   5.097 5.197 5.297 5.397 5.497 5.597 5.697 5.797 5.897 5.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA