Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (5.497-5.596)

  1. komȃd, m. = kos, das Stück, nk.; — prim. hs. komad, stsl. komatъ iz gr. κομμάτιον, Mik. (Et.).
  2. komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
  3. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
  4. komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).
  5. kǫ̑mba, f. 1) kamba, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) die Kuppel, Navr. (Let.); — prim. hs. kuba, Kuppel.
  6. kǫ́mbəlj, -blja, (-bəljna), m. = kembelj, utež pri tehtnici, Z., Valj. (Rad), KrGora.
  7. komisı̑ja, f. 1) navod, poverjenstvo, die Commission; — 2) nekdaj: die Bezirksbehörde; oče župan pridejo neki dan klavrni iz komisije, Erj. (Izb. sp.); bil je skoraj vedno na poti: zdaj v komisijo, zdaj v kresijo, Str.
  8. komọ̑ł, adj. 1) hörnerlos, ("komul") C.; — 2) in Trauerkleidung: hči obrobljena ali komola ("komula") hodi po materi, Guts.; — prim. rus. komolyj, hörnerlos, stvn. hamal, mutilus, C.
  9. komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.- Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.- M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.
  10. komp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C.; — prim. nem. der Kumpf, Kumpen = etwas Vertieftes, C.
  11. komparatīv, m. primerjalnik, der Comparativ ( gramm.).
  12. kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.- Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. popava.
  13. kǫ́mplje, -pəlj, f. pl. die Fessel, C.; v komplje mu deno roke, Levst. (Rok.); — prim. lat. compes, Fessel. (?)
  14. 1. komȗn, m. eine Vertiefung im Wasser, Mur., Met., Štanga (Gor.)- Valj. (Rad); — prim. tolmun.
  15. 2. komȗn, m. 1) die Commune, die Gemeinde, Cig., Jan., C.; — 2) der Gemeindeplatz, der Marktplatz, BlKr.- M.; — prim. it. il comune, die Gemeinde.
  16. kǫ́ncəlj, -clja, (-cəljna), m. entkernter Maiskolben, C.; = prim. 1. kocelj 1).
  17. koncę́sija, f. pripust, dovolitev, die Concession, DZ., nk.
  18. koncljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her reißen, Tržič- Štrek. (LjZv.); — prim. kanclati se.
  19. kȏnči, adv. wenigstens, Mur., Jan., C., DZ.; konči ti bi me naj pustil pri miru, BlKr.; naj gre, konči bo mir, jvzhŠt.
  20. kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.- C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.- Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
  21. kónəc, praep. c. gen. am Ende; k. vasi; k. jezika se rado opotika, Npreg.- Jan. (Slovn.); konec oči te ne morem videti, ich kann dich durchaus nicht leiden, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. skonec.
  22. konfīn, m. die Grenze, C.; — prim. it. confine.
  23. kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.- C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras- Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) ( anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča- Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.).
  24. konják, m. 1) der Pferdestall, Cig., Jan., C.; iskri konji so jim stali v konjaku, Zv.; le urno zapri kobilo v konjak, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Pferdehufnagel, Tolm.- Štrek. (Let.).
  25. konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.- Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.- C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.
  26. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
  27. kónoba, f. = kanoba, der Keller, Meg., Kras- Erj. (Torb.), Bes.; — prim. srlat. canaba, canava, Keller, Mik. (Et.).
  28. konsērva, f. tako pripravljena jed, da se dolgo drži, die Conserve: divjinska k., die Wildbretconserve, DZkr.
  29. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
  30. kontrę́ga, f. der Sessel, Kras; — prim. katriga.
  31. kontrōla, f. prigled, die Controle.
  32. kontrolōr, -rja, m. priglednik, der Controlor.
  33. kontrolováti, -ȗjem, vb. impf. prigledovati, controlieren, Jan., nk.
  34. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
  35. kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
  36. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
  37. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Kapele pri Brežicah- Erj. (Torb.).
  38. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
  39. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
  40. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
  41. kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
  42. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
  43. kopȃvje, n. coll. Disteln: trnje in kopavje, Cv.; — prim. kopava.
  44. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.
  45. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  46. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
  47. kopę̑ta, f. die Häckse, Dol.; kopeti (kópeti) iztegniti = poginiti, Jurč.; — prim. kompeta, it. gambetta.
  48. 1. kopíca, f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.
  49. 2. kopíca, f. 1) die Socke, Guts.; (kopice), neke dolge ženske nogavice, BlKr.; — 2) der Klingelbeutel, C.; — 3) der Absatz am Schuh, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. kopitce, C. (?)
  50. 4. kopíca, f. železo, na katero je nasajen mlinski kamen, Dol.; — prim. 2. kop f.
  51. kopítce, n. dem. kopito; 1) kleiner Leisten; — kleiner Huf; — 2) das Pistolenschäftchen, C.; — 3) die Fußsocke, C. (?); prim. 2. kopica.
  52. kopítiti, -ı̑tim, vb. impf. 1) mit den Hufen strampfen, Cig., C.; — 2) k. se: konju se sneg kopiti = prijema se spodaj kopit, Cig., jvzhŠt.
  53. koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. ( LjZv.).
  54. kǫ̑pski, adj. kopsko, die Zeit zwischen 4 und 5 Uhr nachmittags: vzpomladi se ovce priženo v kopsko, da jareta sesajo, tudi: solnce stoji na kopskem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  55. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
  56. 2. kopȗnəc, -nca, m. der Hügel, Hal.- C.; — prim. 1. kopa.
  57. koráčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) schreiten, Meg., Boh., Guts., Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; k. iz sobe, k. črez vrt, Jurč.; — 2) k. se, sich spreizen, Štrek.
  58. koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
  59. korákniti, -ȃknem, vb. pf. einen Schritt thun, Hal.- C., SlN.; — k. na konja, aufs Pferd springen, C.
  60. korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).
  61. kordəc, -dca, m. kleines Schwert, Dict., C.; der Dolch, Habd.- Mik., Jan.; — prim. tur. k'ard, Mik. (Et.).
  62. kordēl, m. der Scherge, Mik., Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.); — prim. kordec.
  63. kóre, pron. = kaj? Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.); ("kuore") Ben.- Kl.
  64. korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel ( gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  65. korenínovəc, -vca, m. deblo pri koreninah, Savinska dol.
  66. korę̑novəc, -vca, m. deblo pri korenu, Gor.
  67. kǫ́resəlj, -slja, m. die Karausche (cyprinus carassius), Frey. (F.).
  68. kǫ̑retəlj, -tlja, (-təljna), m. das Chorhemd ("Chorröckel") der Priester, Cig., Dol.
  69. korę́ze, f. pl. jermeni idoči vpreženim volom od ojesa do rogov, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. korež.
  70. kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
  71. korístən, -stna, adj. nützlich, förderlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., nk.
  72. korı̑zəm, -zma, m. = korizma, Prim.- Levst. (Rok.).
  73. korı̑zma, f. die 40tägige Fastenzeit, C., Mik.; — prim. it. quaresima.
  74. kormānuš, m. = krmar, der Steuermann, Mur., Poh., (-oš, C.); — prim. korman.
  75. kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.- Valj. (Rad); prim. koren.
  76. koromānež, m. = krmar (Steuermann), na vzhodu- Mik.; — prim. kormanuš.
  77. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
  78. korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
  79. korsár, -rja, m. = gusar, der Pirat, Cig., Jan.; — prim. it. corsare.
  80. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, Kras; — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
  81. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  82. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  83. kosílati, -am, vb. impf. das Frühstück oder das Mittagsmahl nehmen, C., Savinska dol.; — prim. kosilo.
  84. kosílọ, n. das Frühmahl bei den Landleuten; (nach bürgerlicher Sitte) das Mittagsmahl; na k. povabiti, zum Mittagsmahl einladen; na kosilu biti pri kom, bei jemandem das Mittagsmahl nehmen; pri kosilu, beim Mittagsmahle.
  85. 1. kosír, -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., Kras; das Rebenmesser, Habd.- Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.
  86. kosíterovəc, -vca, m. das Zinnerz, C., Erj. (Min.); — prim. kositrovec.
  87. 2. kǫ́siti, -im, vb. impf. das Früh- oder Mittagsmahl einnehmen ( prim. kosilo); kjer laž kosi, tam ne večerja, Npreg.- Jan. (Slovn.); zdaj kosimo, jetzt sind wir beim Mittagsmahle; okore kosite? um wie viel Uhr pfleget ihr zu speisen?
  88. kosítrati, -am, vb. impf. = kositriti ( prim. kositravec).
  89. koslȃda, f. sod z veliko štirivoglato luknjo na vrhu; jeseni se vozi grozdje v njem, a drugače tudi voda, Vreme- Erj. (Torb.); — ( prim. kosklada = "truga", Nov.).
  90. kosmìč, -íča, m. dem. kosem; die Flocke, die Zotte, Cig., Jan., C.; — k. prediva, ein Bündel Spinnhaar, das Reistenbüschel, Jarn., Mur., Cig.; — das Bündel: prvotni k., das Primitivbündel, črevesni k., die Darmzotte, Erj. (Ž., Som.).
  91. kosobrìn, -ína, m. zmerjalen priimek nerodnežu, KrGora.
  92. kosọ̑st, f. die Schiefe, Cig. (T.); — prim. hs. koso, schief.
  93. kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
  94. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
  95. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
  96. kostílja, f. = koprivovec, C.
  97. kọ̑stka, f. dem. kost, das Knöchlein, Jan.; — der Brettstein, Cig.; — der Würfel, Cig., Jan.; prim. kocka; — das Würfelbein, Cig.
  98. kostrẹ́ba, f. die Borstenhirse (echinochloa crus galli), C., Zemon- Erj. (Torb.); — tudi: die Trespe (bromus), Cig.; ržena k., die Roggentrespe (bromus secalinus), Cig.; — prim. kostreva.
  99. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
  100. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).

   4.997 5.097 5.197 5.297 5.397 5.497 5.597 5.697 5.797 5.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA