Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (5.201-5.300)

  1. kalamīta, f. = strelovod, Cig.; — prim. kalamit.
  2. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.
  3. 2. kaláti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.- Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre ( trans.) niederlassen, ( intr.) sinken, abnehmen.
  4. kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.- Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
  5. 1. kȃlež, m. = gošča, drozga; die Hefe, das Sediment, C.; ein Gemenge von Dünger, Erde, Wasser u. dgl. zum Düngen der Reben, jvzhŠt.; — prim. 1. kal m.
  6. 2. kȃlež, m. 1) das Härten des Eisens, Kr.; — 2) der Löschtrog der Schmiede, V.-Cig.; — prim. 3. kaliti.
  7. 1. kálica, f. = zagozda; der Keil, Notr.; — prim. 1. kalati.
  8. kalimār, -rja, m. das Schreibzeug, Dalm.; — prim. kalamariš.
  9. kalı̑nəc kalǫ̑nəc, adv. nositi koga kalinec kalonec, jemanden huckepack tragen, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. essere coccolone, kauern, hocken, Erj. (Torb.).
  10. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
  11. kálja, f. 1) der Schmutz am Leibe, Bodrež pri Kanalu ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) neka jed, skuhana od maselnika, skute in moke, Bolc- Erj. (Torb.).
  12. kalǫ̑nci, adv. huckepack, k. nositi, Krn- Erj. (Torb.); — prim. kalinec kalonec.
  13. kalȗp, m. die Form, die Gussform, das Modell, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. kalup iz tur., Mik. (Et.).
  14. kalȗparski, adj. die Formenmacher betreffend; k. pesek, der Formsand, Cig. (T.); kaluparska priprava, das Formzeug, Cig.
  15. kám, adv. I. interr. wohin? kam greš? kam li? wohin denn doch, Levst.; kam to, wohin doch? C.; ne vem ne kod ne kam, ich weiß weder aus noch ein; — v vzkliku: kam smo prišli! wohin sind wir gekommen! — pred komparativom: viel, weit; kam lepši, viel schöner, C.; — kam ne, geschweige denn: on bi cigana ukanil, kam ne bi mene, C.; = kam li: on nema peneza, kam li goldinar, C.; = kam li še, Vrt.; — II. indef. kàm, irgendwohin; kam drugam, sonst wohin; pojdi (si) kam! warum nicht gar! Levst. (M.); — ni kam iti v tem vremenu, in diesem Wetter kann man nirgendshin gehen; — kam — kam, sowohl als auch: smrt kam bogate kam nevoljne jednako jemlje, ogr.- C.
  16. kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.- C.; — prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).
  17. kámenčək, -čka, m. dem. kamenec, das Steinchen; slušni kamenčki, die Gehörsteinchen (Otolithen), Erj. (Som.); — kamenčki, Steinbeeren, KrGora; ( prim. kamenica 9)).
  18. kámenica, f. 1) der Ort, wo Steine gebrochen werden, der Steinbruch, C.; — 2) die Steinmetzwerkstätte, C.; — 3) ein steinernes Gefäß ( z. B. das Weihwasserbecken), C.; — 4) steinerne Rechentafel, ogr.- C.; — 5) steinernes Haus, Jan.; — 6) kamenice, ein Wagengestell, auf welches Steine aufgeladen werden, Štrek.; — 7) das Muschelthier, Jan.; — die Auster, Cig., C. ( hs.); — der Rochen (raja), Prim.- Erj. (Torb.); — trnjeva k., der gemeine Stachelrochen (raja clavata), Erj. (Ž.); — 8) der Stein (eine Krankheit), Mur.; — 9) die Felsenbrombeere (rubus saxatilis), C., Medv. (Rok.).
  19. kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.
  20. kamižǫ̑la, f. das Wams, kurzes Männerröckel, Cig., Jan., Dol., Notr.; — prim. nem. das Kamisol, fr. la camisole, it. camiciuola.
  21. kamōča, f. die Gemse, Rez.- C.; — prim. it. camoscio.
  22. kāmora, f. = kamera, die Kammer, ogr.- C., nk.; — dvorna kamora, die Hofkammer, Levst. (Pril.), DZ.
  23. kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.- C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
  24. kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
  25. kámščič, m. der Felsenbrombeerstrauch (rubus saxatilis), pod Kaninom- Erj. (Torb.); — prim. kamenica 9).
  26. kȃnast, adj. kahmig: kanasto vino, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — prim. 3. kan.
  27. kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
  28. kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
  29. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
  30. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
  31. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  32. kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
  33. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  34. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  35. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.
  36. kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
  37. 1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
  38. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  39. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
  40. 2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
  41. kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
  42. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
  43. kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
  44. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
  45. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
  46. kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
  47. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
  48. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  49. kȃpusišče, n. der Kohlacker, der Krautacker, Jan.; (kapušče, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.)).
  50. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  51. 2. kȃr, m. der Fels, Gor.; — prim. ker.
  52. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  53. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  54. karās, m. die Karausche (cyprinus carassius), Cig., Jan., Erj. (Z.).
  55. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  56. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  57. karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
  58. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  59. karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
  60. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
  61. karǫ̑la, f. der Schubkarren, Dol.; — prim. it. carriuola, das Rollbett.
  62. 1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
  63. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
  64. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  65. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  66. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  67. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  68. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  69. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  70. kaštȃvnik, m. der Verwalter der Gemeindeweingärten, BlKr.; — prim. it. castaldo.
  71. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  72. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  73. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
  74. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  75. katríga, f. = stol, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. ( dial.) carrega, Sessel.
  76. káva, f. der Kaffee, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. hs. kava, kafa.
  77. 1. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. = nadležno beračiti, moledovati, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. kavkati.
  78. 2. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. kuppeln, Jan.; — prim. kavkelj.
  79. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
  80. kȃvnar, -rja, m. der Borkenkäfer, Poh.; — prim. knaver.
  81. 2. kȃvra, f. die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba), Cig., Notr.- Z.; — prim. it. cavolo rapa, C.
  82. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
  83. kȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit dem Schnabel oder einem ähnlichen Gegenstande picken, hacken, schnappen; ptiči se kavsajo, hacken sich mit den Schnäbeln; — 2) k. se, zanken; pri tej hiši se noč in dan kavsajo, Lašče- Levst. (Rok.).
  84. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
  85. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  86. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  87. kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
  88. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
  89. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
  90. kážipot, m. der Straßenzeiger, der Wegweiser, Mur., Cig., Jan., nk.; — k. komu biti, jemandem den Weg weisen, Anleitungen geben, nk.; — prim. hs. kažiput.
  91. kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
  92. kə̀, conj. 1) wenn: ke bi ... (okršeni kədər = kadar, namesto zdaj v knjigah sploh navadnega: ko bi ...), Guts.; prim. Škrab. (Cv. VI. 10. VII. 9.); — 2) = ker, Guts., C.
  93. kəbə̀l, -blà, m. das Schaff, Cig., Vrt., Dol.; vina ni maral piti iz kupice, morali so mu prinesti kebel, LjZv.; vodni kebli, Erj. ( Let.); pravi k. ("kebal") in mera, Krelj; — (kébəł, der Metzen, ogr.- C.); — prim. kabel.
  94. kəbláča, f. der Kopf ( zaničlj.), SlGor.- C., Trst. (Let.); — prim. kebel.
  95. kec, adv. = odkod, Mik.; (iz ked-ci; prim. ked).
  96. kəcáti, -ȃm, vb. impf. 1) berühren, Jarn.; — 2) k. se, schlecht gehen: keca se mi, GBrda; — prim. kec 2).
  97. kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
  98. kę̑čkati, -am, vb. impf. beim Schopf fassen, bei den Haaren zausen, Z., Prip.- Mik., jvzhŠt., vzhŠt.; že mnogokrat ste me kečkali in tepli, Cv.
  99. kədáj, adv. = kdaj (tako sploh pišejo v novejšem času); prim. Cv. X. 4.; — kedàj = k letu, künftiges Jahr, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  100. kədọ́, * pron. interr. kədọ̀, indef. = kdo, Str., DSv. i. dr.; — prim. * Cv. II. 51. X. 4.

   4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA