Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (5.101-5.200)

  1. jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
  2. jāva, f. der Steinbruch, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. furl. giave, it. cava, der Steinbruch, Štrek. (Arch.).
  3. jávalne, adv. vermuthlich nicht, schwerlich, kaum, Mur., Gor.- Cig., Jan., nk., Tolm., Savinska dol.; — prim. bav. jawolnet = ja wohl nicht, Levst. Nov. XXIV. 405.
  4. jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
  5. ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  6. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  7. jẹ́dičnost, f. die Essgier, Jan.; — prim. jedičen.
  8. jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
  9. jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
  10. jedrìk, -íka, m. die Wegwarte, Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. ledrik.
  11. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  12. jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
  13. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  14. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  15. jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.
  16. jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  17. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  18. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  19. jegúlja, f. = ogor, der Aal; — prim. lat. anguilla.
  20. ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
  21. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
  22. ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
  23. jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
  24. jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
  25. jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
  26. ję̑łška, f. 1) kleine Erle, C.; — 2) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  27. jeluta, f. = krvava klobasa, BlKr.; — prim. jelita.
  28. jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
  29. jemčiti, -im, vb. impf. bürgen, nk.; — stsl.; prim. jamčiti.
  30. ję̑mpa, f. die Butte, C.; — pred kolibo na steni je visela "jempa" z mlekom, Zv.; — prim. jepar.
  31. ję̑mpar, -rja, m. der Fischbehälter, Z.; — prim. jepar.
  32. jemstvọ, n. die Bürgschaft, die Garantie, C., nk.; — prim. jemec.
  33. jemščina, f. das Vadium, Levst. (Cest.); — prim. jemec.
  34. jenčnik, m. ein Weiberkittel ohne Oberleib, C.; prim. janka.
  35. ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
  36. ję̑par, -rja, m. neka posoda, Gor.- Vrt.; — prim. stvn. eimpar, kor.-nem. emper, Eimer.
  37. jeràn, -ána, m. kleiner Meißel mit scharfer Schneide und schräge geschliffener Bahn, der Ballenmeißel, V.-Cig.; — prim. jerati.
  38. jȇrčje, n. coll. Sägespäne, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. jerič.
  39. jerej, m. = duhovnik, Z.; ("joerö", Rez.- Baud.); — prim. jerov.
  40. jeretı̑n, m. der Ketzer, ogr.- C.; — prim. lat. haereticus.
  41. jerētnik, m. = jeretin, C.; — prim. lat. haereticus.
  42. jermenár, -rja, m. = remenar, Mur., Cig., Jan.; (jermę̑nar), Valj. (Rad); prim. remenar.
  43. jérpica, f. neka jed: = petkovice, presnjača, za Sotlo ( Št.)- Pjk. (Črt.); — prim. grpa.
  44. jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
  45. jesētər, -tra, m. der eigentliche Stör (acipenser sturio), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — prim. rus. osetrъ.
  46. jesíka, f. die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); — prim. jasika.
  47. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
  48. jẹstı̑vnica, f. ein Magazin für Speisevorräthe, Levst. (Pril.).
  49. jestvọ, n. das Wesen, C.; — das Seiende, h. t.- Cig. (T.); — prim. stsl. jestьstvo.
  50. jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
  51. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  52. jẹ́šče, n. neprebavljena hrana v želodcu zaklane živali, Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. ješča.
  53. ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
  54. ję́vžəlj, -žlja, m. der Abtritt, Gor.; — prim. tirolsko- nem. häusl = Abtritt, Valj. (Rad).
  55. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
  56. jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
  57. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
  58. jezı̑štvọ, n. = poganstvo, Jurč. (Tug.); — prim. rus. jazyčestvo.
  59. jezljàv, -áva, adj. 1) = jezikav, Z.; — 2) = jecljav, Danj.- Mik.; prim. 2. jezati.
  60. jezljȃvəc, -vca, m. der Wörtler, der gerne widerspricht, M., Z., Valj. (Rad).
  61. jezljȃvka, f. die gerne widerspricht, die Wörtlerin, M., Z.
  62. jẹzníca, f. deska, ki vodo jezi, das Schwellbrett, Guts.; — prim. jez.
  63. jẹ́žalica, f. die Brunft, C.; — prim. ježati.
  64. ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.
  65. jígọ, -žę̑sa, n. priprava za vpreganje volov, Kor.- Mik.; pogl. igo.
  66. jiha, f. der Sturm, das Gewitter, C.; oblačno je, morebiti pride kaka jiha, Št.- DSv.; — prim. iha, viha.
  67. jı̑rpa, f. der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; — prim. grpa.
  68. jǫ́kavka, f. das Klageweib: skličite jokavke, naj pridejo, Škrinj.
  69. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
  70. júgnọ, n. = gumno, Dict.; prim. jegno.
  71. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  72. jurijevščák, m. der Monat April, C.
  73. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
  74. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  75. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
  76. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  77. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
  78. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
  79. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
  80. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
  81. kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
  82. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
  83. kȃčjak, m. 1) = kačji pastir, C.; — 2) eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wolfsmilch (euphorbia sp.), Št.- Erj. (Torb.); prim. kačec; — die Haferwurz (scorzonera), C.; — 3) der Serpentin, C.; — 4) der Schlangenbisam, Guts.
  84. kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. čad.
  85. kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
  86. kadnáč, m. = zapah, Kras- Levst. (Rok.); — prim. it. catenaccio.
  87. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
  88. kajǫ̑n, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm; — prim. fr. coion.
  89. kȃjpada, adv. freilich, natürlich, nk.; — prim. kaj I. 2).
  90. kȃjsi, adv. pšenica je kajsi (= kaj si), ist vortrefflich, C.; — prim. kaj II. 2).
  91. kȃjti, I. conj. = ker, Mik., vzhŠt.; denarce je potratila za solnčnik, klobuček, mreže, kajti je tudi nji dišala gospoščina, LjZv.; — = zakaj, denn, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; (v tem pomenu napačno, prim. Cv. VII. 9.); — II. adv. = mnogo, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. kaj II. 2).
  92. kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
  93. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
  94. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
  95. kakšte, kakšteč, adv. = kakor koli, (-šteč = -hoteč), ogr.- Mik.; — prim. hte.
  96. 1. kȃł, m. 1) der Koth in Pfützen, Cig.; — die Hefe, das Sediment, Jan., C.; — 2) eine flache Vertiefung, in welcher sich Regenwasser ansammelt, die Lache, Cig., Jan., C., Notr.; iz kala napiti se, Vrtov.; domače vasi umazani kal, Zv.; skoro pri vsaki hiši je kak kal, BlKr.; die Viehtränke, Štrek.; v kalih tudi živino napajajo, Nov.
  97. kalamȃriš, m. das Tintenfass, ogr.- Valj. (Rad); — prim. lat. calamarius, zum Schreibzeug gehörig.
  98. kalamę̑r, m. das Bleiloth, Cig. (T.); — prim. hs. kalamir.
  99. kalamīna, f. der Galmei, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — prim. fr. calamine, Galmei.
  100. kalamīt, m. = magnet, Cig., Vrtov. (Vin.); — prim. it. calamita, Magnet.

   4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA