pri (497-596)

497. prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.- M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; ( prim. it. diventare, werden).
498. prihajȃvəc, -vca, m. der Ankömmling, Jan.; pozni p., DSv.
499. prihajȃvka, f. = prežarica, C.
500. príhək, -hka, adj. gäh, Pohl., Mur.; — steil: prihka streha, Z.
501. prihinávčiti, -ȃvčim, vb. pf. erheucheln, Jan.
502. prihíšən, -šna, adj. beim Hause befindlich, Haus-, M.; prihı̑šna žival, das Hausthier, UčT.
503. prihiševáti, -ȗjem, vb. pf. erwirtschaften, M.
504. prihı̑šje, n. das Nebengebäude, Jan. (H.).
505. prihı̑šnica, f. neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
506. prihitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eilend kommen, herbeieilen; — 2) durch schnelles Arbeiten einbringen: p., kar je zamujenega, Mur., Cig., Jan., Vrt., Kr.; kar danes zamudim, bom jutri prihitel, Met.
507. prihitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihiteti.
508. prihı̑tljaj, m. 1) die schnelle Ankunft, M.; — 2) p. računski, der Rechnungsvortheil, V.-Cig.
509. prihitrẹ́ti, -ím, vb. pf. = prihiteti, eilend kommen, C.; (prihitriti, C., ogr.- M.).
510. prihlačáti, -ȃm, vb. pf. in weiten Beinkleidern kommen, Cig., Jan.; Turki so prihlačali k nam, Gor.- M.
511. prihlapčeváti, -ȗjem, vb. pf. als Knecht dienend erwerben.
512. prihlidẹ́ti, -ím, vb. pf. daherzuwehen anfangen, C., Z.; veter prihlidi, es kommt ein Windzug, Z.
513. prihlíniti, -hlı̑nem, vb. pf. haftig, schnell herbeikommen, C.; — prim. hlip.
514. prihlíniti, -hlı̑nim, vb. pf. 1) erheucheln, Cig., Jan.; — 2) p. se, heuchelnd herankommen, M.; sich einheucheln: p. se komu, Cig.
515. prihlipẹ́ti, -ím, vb. pf. schwer athmend kommen, C.
516. prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
517. prihodár, -rja, m. = prihodkar, der Rentmeister, Cig.; — hs.
518. prihodȃrstvọ, n. das Rentamt, Cig.
519. prihǫ̑dək, -dka, m. das Einkommen, die Rente; prihodki, die Einkünfte, das Einkommen.
520. prihǫ́dən, -dna, adj. 1) fremd: prihǫ̑dni, der Fremdling, Dict., Dalm.; — 2) = prihodnji.
521. prihǫ̑dina, f. coll. die Einkünfte, Valj. (Rad).
522. prihodíšče, n. 1) der Zugang: lepo p. pri hiši, Gor.; — 2) der Ertrag (eines Ackers), Notr.- Cig.; — das Einkommen, Trub., Jsvkr., Rog., Bas., Notr.- Levst. (M.); letno p., Trub.; prihodišča kake službe uživati, Jap. (Prid.).
523. prihóditi, -hǫ́dim, vb. pf. p. si kaj, sich durch Gehen erwerben, Cig.
524. prihǫ̑dkar, ** -rja, m. der Rentmeister, Jan.
525. prihọ̑dnja, f. 1) die Ankunft, Dict., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Willkommtrunk, den der Wirt bei der Ankunft einer frischen Weinladung gibt, Z., Ig.
526. prihodnják, m. der Rentier, Jan. (H.).
527. prihǫ̑dnji, adj. künftig; prihodnji čas, die künftige Zeit, das Futurum, Jan.; v prihodnje, künftighin.
528. prihǫ̑dnjič, adv. künftigesmal, künftighin.
529. prihǫ̑dnjik, m. das Futurum ( gramm.), Jan.
530. prihǫ́dnost, f. die Zukunft.
531. prihǫ́dovnica, f. = rentni list, der Rentenschein, DZ.
532. prihóta, f. das Verlangen, Nov.
533. prihotljìv, adj. gierig, Trst. (Let.).
534. prihrȃmati, -am, vb. pf. hinkend kommen, C., LjZv.
535. prihrȃmba, f. die Ersparung, C.
536. prihrȃna, f. 1) die Reserve, C.; nadomestna p., die Ersatzreserve, Levst. (Nauk); — 2) der Reservatpunkt, Cig.
537. prihrȃnək, -nka, m. das Ersparte, das Ersparnis, Jan., Šol., C.
538. prihranílọ, n. die Ersparung, das Ersparnis, Cig., Cig. (T.); zaradi prihranila, aus Ersparungsrücksichten, DZ.
539. prihranı̑təv, -tve, f. die Ersparung, Cig., Jan., nk.
540. prihrániti, -im, vb. pf. aufsparen: p. komu kaj; reservieren; podoficirjem prihranjena službena mesta, DZ.; p. imenovanje, die Ernennung vorbehalten, DZ.; — ersparen; zdaj se težko kaj prihrani.
541. prihránjati, -am, vb. impf. ad prihraniti, Cig.
542. prihránjenəc, -nca, m. 1) das Hegereis, Cig.; — 2) prihranjenci, die Reservisten, nadomestni prihranjenci, die Ersatzreserve, Levst. (Nauk).
543. prihránjenje, n. die Aufsparung, die Reservierung; — die Ersparung.
544. prihranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prihraniti.
545. prihranljìv, -íva, adj. sparsam, C.
546. prihranljívost, f. die Sparsamkeit, Jan., C.
547. prihrę́ščati, -ím, vb. pf. unter Krachen, Knistern kommen, mit Ungestüm kommen, C.
548. prihrę́titi se, -im se, vb. pf. zum Ekel werden, Z.
549. prihrípati, -pam, -pljem, vb. pf. heiser hustend herbeikommen.
550. prihrmẹ́ti, -ím, vb. pf. dumpf rollend herbeikommen: nevihta je prihrmela, jvzhŠt.; ( fig.) na vas prihrmi veliko gorje, Bes.
551. prihromátati, -am, vb. pf. hinkend herbeikommen, Jan. (H.).
552. prihrópsti, -hrópem, vb. pf. röchelnd kommen, Mur.
553. prihrumẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend, lärmend herbeikommen; — anstürmen, Cig.
554. prihrumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihrumeti: divji Turek je često prihrumeval v slovenske kraje, Let.
555. prihrúščati, -ím, vb. pf. rauschend herbeikommen, Jan. (H.).
556. prihrúti, -hrújem, vb. pf. tosend herankommen, mit Ungestüm heranstürmen; voda, truma ljudi je prihrula, vojske so prihrule, C.
557. prihŕzati, -am, vb. pf. wiehernd herbeikommen.
558. prihúliti se, -hȗlim se, vb. pf. 1) sich anducken, sich anschmiegen, Cig.; sich dazuneigen, C.; — 2) gebückt und schleichend herankommen, Cig.; — 3) den Rücken krümmen, sich ducken, Cig., Jan.; p. se k zemlji, Vrt.; prihuljen, nach vorwärts gebeugt, Cig., Jan., Gor.- Mik., Nov.- C.; p. od žalosti, Cig.; p. hoditi, gebückt einhergehen, Cig., C.; — p. se, sich verstellen, C.; prihuljen, verstellt, tückisch, Cig., Jan.
559. prihúliv, adv. ( part. praet.) in gebückter Stellung: p. hoditi, Lašče- Erj. (Torb.); p. sedeti, Vrt.; — prim. prihuliti se.
560. prihȗljenəc, -nca, m. der Duckmäuser, der Heuchler, Cig., Jan.
561. prihȗljenka, f. die Duckmäuserin, die Heuchlerin, Cig., Jan.
562. prihȗljenost, f. die Gebeugtheit, Cig., C.; — die buckelige Demuth, schleichendes Wesen, Cig.
563. prihváliti, -im, vb. pf. p. si kaj, durch Loben etwas erwerben, sich etwas erloben, Šol.
564. priíglati, -am, vb. pf. annadeln, Cig.
565. priı̑gra, f. der Spielgewinn, Cig.
566. priigráti, -ȃm, vb. pf. 1) spielend kommen; — solze v oči priigrajo, Thränen treten in die Augen, Burg.; — p. se, spielend herankommen: valovi krotki so se priigrali, Str.; — 2) durch Spielen erwerben; erspielen, ertändeln; beim Spiel gewinnen; kar je priigral, je vse zopet zaigral.
567. priíhtẹti, -im, vb. pf. schluchzend kommen.
568. priı̑mək, -mka, m. der Zuname, der Geschlechtsname, Cig., Jan., Kr.; še tak p. nas ne obvaruje trpljenja, Ravn.- Valj. (Rad); — der Spitzname; priimke zdevati, Lašče- Levst. (M.); ( nav. se govori: prı̑mək).
569. priískati, -íščem, vb. pf. 1) suchend kommen, M.; — 2) durch Suchen erwerben, C.
570. prijádrati, -jȃdram, vb. pf. segelnd ankommen, einlaufen, Cig., Jan., nk.
571. prijadriti, -im, vb. pf. = prijadrati, Cig.
572. prijȃhati, -ham, -šem, vb. pf. angeritten kommen, reitend gelangen; pet vojakov je prijahalo; prijahali smo do reke.
573. prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.- Vest. I. 59.
574. prijȃtarica, f. = prijateljica, SlGor.- C.
575. prijȃtelj, m. 1) der Freund; dober p.; prijatelja sva (si); (govori se nav. prijatəł, -tla); — 2) ovčji p., größere und kleinere Klette (lappa maior et minor), Stopice na Tolm.- Erj. (Torb.).
576. prijȃteljən, -ljna, adj., Danj. (Posv. p.); pogl. prijateljski.
577. prijateljeváti, -ȗjem, vb. impf. freundschaftlich verkehren: p. s kom, Navr. (Kop. sp.); prijateljevali so z Benečani, SlN.
578. prijȃteljica, f. die Freundin; prijateljici sve si; ( nav. se govori: prijatlica).
579. prijáteljiti, -ȃteljim, vb. impf. befreunden: p. koga s kom, Cig.; p. se s kom, jemandes Freund werden, ihn Freund heißen, (-tliti) Cig.
580. prijateljìv, -íva, adj. freundlich: ljubezniv, p. mož, prijateljivo se držati proti bratom, (-tliv) Trub.; freundschaftlich, (-tljiv) Mur.
581. prijȃteljkinja, f. = prijateljica, Mur., Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
582. prijȃteljski, adj. freundschaftlich; Freundschafts-; po prijateljsko; prijateljska zveza.
583. prijȃteljstvọ, n. die Freundschaft.
584. prijateljstvováti, -ȗjem, vb. impf. in Freundschaft leben: p. s kom. C., Zora.
585. prijȃteljščina, f. = prijateljstvo, Cv.
586. príjati, -am, vb. impf. günstig sein, zusagen, wohlthun, Cig. (T.), Zv., Erj. (Som.), nk.; beli kruh mu ni prijal, Vrt.; — hs.
587. prijȃtnik, m. = prijatelj, C., Volk.
588. prijȃva, f. die Anmeldung, nk.; — die Berufung: prijavo ali pritožbo podati zaradi ukrepov, Berufung ergreifen gegen die Beschlüsse, Levst. (Nauk).
589. prijáviti, -jȃvim, vb. pf. 1) anmelden, C.; — 2) veröffentlichen, nk.
590. prijȃvkati, -am, vb. pf. jammernd kommen o. gelangen.
591. prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
592. prijázən, -zna, adj. freundlich; p. človek, prijazno vedenje; p. kraj.
593. prijazljìv, -íva, adj. freundlich, Habd.- Mik.; holdselig, (prijȃzljiv) Mur.; (iz: prijaznljiv).
594. prijazljívost, f. die Freundlichkeit, C.
595. prijȃznica, f. die Holdin, Mur.; prijaznice, die Grazien, Vod. (Pes.).
596. prijȃznik, m. der Holde, Mur.; der Freund, Mur., C.

   1 97 197 297 397 497 597 697 797 897  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani