Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (4.601-4.700)

  1. gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
  2. gromǫ́vnik, m. der Donnerer, Mur., Cig., Jan.; — prim. hs. gromovnik.
  3. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.
  4. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  5. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  6. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
  7. grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
  8. grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
  9. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
  10. grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.
  11. gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.- Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
  12. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
  13. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
  14. grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.
  15. 2. grȗh, m. žerjav, der Kranich (ardea grus), Guts., C., Frey. (F.); — prim. lat. grus. (?)
  16. grȗj, m. die Muräne (muraena helena), Erj. (Z.); — prim. hs. gruj, it. grongo.
  17. grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.- C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
  18. grȗpež, m. der Schotter, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.
  19. grúpica, f. = grudica, Nov.; — prim. grupež.
  20. grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
  21. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
  22. grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
  23. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  24. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
  25. 1. gȗgla, f. = šeškanje, prežanje pri pojedinah: na guglo hoditi, Blc.-C.; — prim. guglati.
  26. 2. gȗgla, f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.
  27. gugláš, m. = šeškač, prežavec (gȗglaš), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. guglati.
  28. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
  29. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.
  30. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  31. gȗmb, m. der Knopf, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. gomb.
  32. gumbela, f. das Maiglöckchen (convallaria majalis), vzhŠt.- C.; — prim. gumbala.
  33. gȗmpec, -pca, m. 1) der Lümmel, der Tölpel; — 2) der Schlag, C.; — prim. gumpati.
  34. gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
  35. gungljáti, -ȃm, vb. impf. mit großen, mageren Füßen einhergehen, Rez.- C.; — prim. gungelj.
  36. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
  37. 1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
  38. gusár, -rja, m. der Seeräuber, der Pirat, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. gusar, it. corsare.
  39. gúša, f. der Kropf, Notr. (V.)- Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. guša.
  40. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
  41. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  42. gūta, f. die Apoplexie, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. gutta, it. gotta, Mik. (Et.).
  43. 2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
  44. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
  45. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
  46. 2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
  47. 3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
  48. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
  49. hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
  50. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  51. hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
  52. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  53. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  54. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  55. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
  56. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  57. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  58. hájdov, m. = velikan, kajk.- Valj. (Rad); — prim. hajd.
  59. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  60. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  61. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  62. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
  63. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  64. hámbar, -ra, m. der Getreideboden, der Fruchtboden, Jan., BlKr.; — prim. madž. hambár, tur. ambar, Mik. (Et.).
  65. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  66. hamičı̑ja, f. die Falschheit, ogr.- Mik.; — prim. hamičen.
  67. hȃmlja, f. alberner Mensch, Cig., Dol.; — prim. šamlja.
  68. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  69. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  70. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  71. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  72. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  73. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
  74. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  75. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  76. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  77. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  78. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  79. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  80. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  81. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  82. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  83. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  84. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  85. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  86. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  87. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  88. hemisféra, f. die Halbkugel, die Hemisphäre, Jes.; — prim. poloblo.
  89. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  90. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  91. hidrodināmika, f. die Hydrodynamik; — prim. hidravlika.
  92. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
  93. hihítati se, -am se, vb. impf. kichern, Cig.; — prim. hehetati se.
  94. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  95. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  96. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  97. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
  98. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  99. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  100. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA