Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (4.597-4.696)

  1. grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.- C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; SlGor.; — prim. grot.
  2. grǫ̑dje, n. das Gerippe (hrodje, Guts., Jarn.); — prim. ogrodje.
  3. gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.
  4. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
  5. gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
  6. gromǫ́vnik, m. der Donnerer, Mur., Cig., Jan.; — prim. hs. gromovnik.
  7. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.
  8. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  9. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  10. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
  11. grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
  12. grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
  13. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
  14. grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.
  15. gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.- Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
  16. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
  17. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
  18. grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.
  19. 2. grȗh, m. žerjav, der Kranich (ardea grus), Guts., C., Frey. (F.); — prim. lat. grus. (?)
  20. grȗj, m. die Muräne (muraena helena), Erj. (Z.); — prim. hs. gruj, it. grongo.
  21. grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.- C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
  22. grȗpež, m. der Schotter, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.
  23. grúpica, f. = grudica, Nov.; — prim. grupež.
  24. grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
  25. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
  26. grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
  27. gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
  28. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
  29. 1. gȗgla, f. = šeškanje, prežanje pri pojedinah: na guglo hoditi, Blc.-C.; — prim. guglati.
  30. 2. gȗgla, f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.
  31. gugláš, m. = šeškač, prežavec (gȗglaš), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. guglati.
  32. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
  33. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.
  34. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  35. gȗmb, m. der Knopf, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; — prim. gomb.
  36. gumbela, f. das Maiglöckchen (convallaria majalis), vzhŠt.- C.; — prim. gumbala.
  37. gȗmpec, -pca, m. 1) der Lümmel, der Tölpel; — 2) der Schlag, C.; — prim. gumpati.
  38. gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
  39. gungljáti, -ȃm, vb. impf. mit großen, mageren Füßen einhergehen, Rez.- C.; — prim. gungelj.
  40. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
  41. 1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
  42. gusár, -rja, m. der Seeräuber, der Pirat, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. gusar, it. corsare.
  43. gúša, f. der Kropf, Notr. (V.)- Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. guša.
  44. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
  45. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  46. gūta, f. die Apoplexie, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. gutta, it. gotta, Mik. (Et.).
  47. 2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
  48. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
  49. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
  50. 2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
  51. 3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
  52. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
  53. hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
  54. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  55. hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
  56. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  57. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  58. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  59. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
  60. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  61. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  62. hájdov, m. = velikan, kajk.- Valj. (Rad); — prim. hajd.
  63. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  64. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  65. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  66. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
  67. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  68. hámbar, -ra, m. der Getreideboden, der Fruchtboden, Jan., BlKr.; — prim. madž. hambár, tur. ambar, Mik. (Et.).
  69. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  70. hamičı̑ja, f. die Falschheit, ogr.- Mik.; — prim. hamičen.
  71. hȃmlja, f. alberner Mensch, Cig., Dol.; — prim. šamlja.
  72. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  73. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  74. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  75. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  76. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  77. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
  78. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  79. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  80. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  81. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  82. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  83. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  84. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  85. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  86. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  87. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  88. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  89. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  90. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  91. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  92. hemisféra, f. die Halbkugel, die Hemisphäre, Jes.; — prim. poloblo.
  93. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  94. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  95. hidrodināmika, f. die Hydrodynamik; — prim. hidravlika.
  96. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
  97. hihítati se, -am se, vb. impf. kichern, Cig.; — prim. hehetati se.
  98. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  99. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  100. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.

   4.097 4.197 4.297 4.397 4.497 4.597 4.697 4.797 4.897 4.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA