pri (4.501-4.600)

4501. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
4502. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
4503. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
4504. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
4505. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
4506. góstja, f. 1) die Gastin, Jan., Vrt.; — 2) die Inwohnerin, Cig., Jan.; — prim. gostija.
4507. gostjȃvəc, -vca, m. der Gast (kdor v gostje pride), Polj.
4508. gostjȃvka, f. ženska, katera v gostje pride, Polj.
4509. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).
4510. gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.- Mik., Dol., BlKr.; — ( "wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
4511. goštȃra, f. = steklenica, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. gostara iz novogr. γαστέρα, Dan.
4512. gǫ́ta, f. die Fistel, Z.; rana na nogi, iz katere zmerom teče, C.; — prim. it. gotta, Gicht. (?)
4513. gǫ́tica, f., nam. botrica, Slom.- C.; prim. goter.
4514. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
4515. gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
4516. 2. gǫ́vnọ, n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — nam. gumno.
4517. govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid- Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
4518. gǫ́za, f. der Hinterbacken, Mik.; — der Hintere, Levst. (Zb. sp.); — prim. 2. guza.
4519. gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
4520. 1. gǫ́ža, f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).
4521. 2. gǫ́ža, f. der Kropf, Rez.- C., Goriš.- Erj. (Torb.); — der Hühnerkropf, Rez.- C.; — prim. it. gozzo, C., Štrek. (Arch.).
4522. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
4523. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
4524. grába, f. = jarek; — prim. graben.
4525. grabȃvsati, -am, vb. impf. = grabastati, Z.; — prim. grebavsati.
4526. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
4527. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
4528. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
4529. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
4530. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
4531. grȃmba, f. = gruda, GBrda; — prim. grampa 2).
4532. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
4533. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
4534. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
4535. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
4536. gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
4537. grápast, adj. rauh, uneben, Cig., C.; glava peklenskega Škrata je pomaljala svoj dolgi, grapasti jezik, LjZv.; — prim. grampast 2).
4538. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
4539. grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.
4540. grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.- C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)
4541. grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.- C.; — prim. kraspati.
4542. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
4543. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
4544. gravitácija, f. die Gravitation, Cig. (T.); — prim. težnost.
4545. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
4546. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
4547. grčánək, -nka, m. das Halszäpfchen, Mur.; — prim. grčanjek.
4548. gŕčiti, -im, vb. impf. würgen, Guts., Mur.; — prim. grk-ati.
4549. gŕčiti se, -im se, vb. impf. breza se grči, die Birke masert sich, Cig.; — prim. grča.
4550. grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.- M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.- M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.
4551. grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.- C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.- C.; — das Kronrad ( z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat ( mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.
4552. grebę̑nčək, -čka, m. dem. grebenec, prim. greben.
4553. grebeníca, f. 1) das Hechelbrett, Mur., Nov.; — 2) das stachelige Hundshalsband, Mur., Cig., Jan., C., Poh.; — 3) der Nadelkerbel (scandix pecten), Medv. (Rok.); — prim. greben; — 4) der Ableger, der Absenker ( z. B. von Weinreben); rastline pomnožavati s sadikami, grebenicami itd., Zv.; prim. grebsti, grobanica.
4554. grebeníčiti, -ı̑čim, vb. impf. absenken: trte g., Cig., Jan.; — prim. grobati.
4555. greblíšče, n. der Riffelbaum, Jan. (H.); — prim. greblo 3).
4556. grébsti, grébem, vb. impf. scharren, graben; kratzen, C.; — vino grebe po grlu, der Wein kratzt, Cig.; — to me grebe, das grämt mich, Cig.; prim. grabiti.
4557. grę̑d, -ı̑, f. 1) die Stange, worauf die Hühner über Nacht ruhen, der Hühnersitz, C., Z., Mik.; kure gredo na gred, Z.; na gredi niti jedne kokoši ni bilo, LjZv.; tudi: pl. gredi, der Hühnersitz, Cig., C.; die Hühnerleiter, Cig.; — 2) der Schwebebaum (pri telovadstvu), Cig. (T.), Telov.; — 3) die Stufe, die Staffel, C.; kamenena, v kamen vsekana g., die Felsenstufe, Cig., C.; — pl. gredi, die Stiege, Cig., Ravn. (Abc.); — trdotne gredi, die Härtescala, Erj. (Min.); (tudi sing. gred, die Leiter, Mur., Cig.; videl je v spanju gred ali lojtro, Ravn.); — 4) = greda (Gartenbeet), Cig., C.; — 5) vom Dache herabgefallener Schnee, Gor.- Mik.
4558. gréda, f. 1) der Balken: g. iz drevesa, Trub.- Mik.; grede, das Gebälke, C.; — pos. der Breitenbalken im Dachstuhl, der Bundtram, Cig., BlKr., M.; — der Sprießel (im Vogelhause, an einer Leiter), Fr.- C.; pl. grede, die Hühnersitzstangen, der Hühnersitz, Mariborska ok.- C.; — pl. grede, das Aufsteigbrett für Hühner, die Hühnerleiter, vzhŠt.- C.; — 2) das Gartenbeet; gnojna g., das Mistbeet, C., = topla g., Cig.; tople in mrzle grede, ogr.- Valj. (Rad); — pl. grede, die Dünen, Cig. (T.); — 3) der Gang ( min.): rudna g., Cig. (T.); grede delati, Gänge bilden, Erj. (Min.).
4559. grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.- Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
4560. grédica, f. dem. greda; 1) das Bälkchen, Cig., C.; — der Sprießel (des Vogelhauses, der Leiter), C.; — 2) das Gartenbeetchen; gredíca, Valj. (Rad); — gredíce, Salzgärten, Erj. (Min.); gredice, široke jame, v katere se morska voda napeljuje, Vrt.; — 3) gredíca, die Stufe: kamenita g., C.; — pl. gredice, die Treppe, Cig., C., DZ.
4561. gredǫ́č, adv. im Vorbeigehen, unterwegs; g. kaj opraviti; oglasiti se pri kom; nebenher, Jan. (H.); = hitro, Cig., Vrt.; — prim. iti.
4562. grégorščica, f. die Frühlings-Schlüsselblume (primula veris), vzhŠt.- C.
4563. grénək, -nka, adj. bitter; g. kakor pelin, wermutsbitter; — grenke solze točiti; grenka smrt; — prim. bridek.
4564. grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.
4565. grẹ̑snica, f. podolgovata mrežasta priprava, pod katero se nabira gres, Ig.
4566. grę̑špa, f. die Runzel, Jan. (H.), Bes.; — prim. it. crespa, Runzel.
4567. grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.- Soška dol.- Erj. (Torb.).
4568. grẹ̑va, f. = kes, Trub.- C.; — prim. grevati.
4569. grẹ́vati, grẹ̑vam, vb. impf. greva me, es reut mich; grehov me greva, Dalm.- C.; grevajo me moji grehi; — prim. stvn. hriuwan, gereuen, Mik.
4570. grẹ̑vinga, f. = kesanje; — prim. grevati.
4571. grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
4572. 1. gríba, f. = greba (gruda, kepa): gribe tolči, Dol.; — prim. greba.
4573. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
4574. grı̑mati, -am, vb. impf. poltern, krachen, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. grmeti.
4575. grı̑s, m. die Schotterinsel, SlGor.; — prim. gres.
4576. 1. grı̑vəc, -vca, m. ein Hammel mit starker Wolle, Z.; — prim. griva.
4577. 2. grı̑vəc, -vca, m. saurer Wein, Essig, Hal.- C.; — prim. griv.
4578. 1. grivína, f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.
4579. 2. grivína, f. die herbe Säure, etwas Herbsaures, vzhŠt.- C.; — prim. griv.
4580. gríviti, -im, vb. impf. säuern, vzhŠt.- C.; — g. se, scharf schmeckend, sauer werden, C.; — prim. griv.
4581. gríviti se, -im se, vb. impf. sich kämmen ( zaničlj. o ženskah), vzhŠt.- C.; — prim. griva.
4582. 2. gríža, f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.- C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras- Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.
4583. gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.- Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.
4584. gŕkavəc, -vca, m. der Schnarrer, Cig.; — prim. grkati 3).
4585. gŕla, f. die Turteltaube, Prip.- Mik. (V. Gr. II. 102.).
4586. gŕličica, f. dem. grlica, Mur., Prip.- Mik.
4587. gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje- Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.- M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krlj.
4588. grljánəc, -nca, m. der Flaschenhals: steklenica se za grljanec prijema, BlKr.
4589. grljíca, f. kleiner Kienspan, M., Blc.-C.; — prim. grlj.
4590. grmáča, f. der Scheiterhaufen, Mur., Mik., Hal.- C.; — prim. gromača.
4591. grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.- Mik.; g. hoste, Fr.- C.; g. drv, Rez.- C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.
4592. grmovlja, f. = mravlja, Zilj.- Jan. (Rok.); — prim. grmoleti. (?)
4593. grmǫ́vščica, f. der Waldlaubvogel, der Laubsänger (regulus sibilatrix), Cig., Frey. (F.), Levst. (Nauk); — prim. grmuša.
4594. gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
4595. 2. grọ̑bar, -rja, m. der Weingartengruber, C., jvzhŠt.; — prim. grobati.
4596. grobọ̑st, f. 1) die Ansehnlichkeit, die Großartigkeit, Z.; — prim. grob 1), 2); — 2) die Derbheit, die Grobheit, Mur., Cig., Jan.
4597. grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.- C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; SlGor.; — prim. grot.
4598. grǫ̑dje, n. das Gerippe (hrodje, Guts., Jarn.); — prim. ogrodje.
4599. gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.
4600. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.

   4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani