Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (4.401-4.500)

  1. globǫ̑nəc, -nca, m. der Knödel, ogr.- C.; — prim. glob, m.
  2. glóbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, schnitzeln, Trub.; prim. Let. 1891, 147.
  3. globȗra, f. oglodana kost, Fr.- C.; — prim. globati.
  4. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
  5. glosár, -rja, m. besednjak, ki obsega glose, das Glossar, Cig. (T.); — prim. glosa 1).
  6. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
  7. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
  8. glȗmpəc, -pca, m. der Thor, der Tölpel, Dict., Jan., C., Št.; — prim. stsl. glupъ, dumm.
  9. glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora ( stsl.); — 2) = gluh, ogr.- Mik.; g. in nem, ogr.- Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.- C.
  10. glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.- C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — ( C. primerja nem. Klute = Kloß).
  11. gmȃh, m. = mir, pokoj, ogr.- C., Kr.; ne da mi gmaha, Kr.; — prim. stvn. gimah = Bequemlichkeit, Ruhe, Mik. (Et.).
  12. gmę́tən, -tna, adj. munter, lustig, froh, Mur.; gmetna ptičica, gmetni tovariši, Slom.- C.; Zlo so Turki gmetni b'li, Npes.-Schein.; g. svojega življenja, Ahac.; hübsch, Mik.; — prim. srvn. gemeit = freudig, schön, Mik. (Et.).
  13. gmótən, -tna, adj. materiell, nk.; — prim. češ. hmotný.
  14. gnána, m., f. der Namensvetter, C., vzhŠt., Trst. (Let.); — prim. stvn. ginamno, srvn. genane, C.
  15. gnánək, -nka, m. der Namensvetter, C.; — prim. gnana.
  16. gnánica, f. die Namensgenossin, C.; — prim. gnana.
  17. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).
  18. gnẹ̀v, gnẹ́va, m. der Zorn, der Unmuth, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.; gnev me prime, Jurč.; der Groll, Cig. (T.).
  19. gnẹ́zdast, adj. filzig, Cig.; — prim. gnezdo 2).
  20. gnẹ́zdəce, n. dem. gnezdo, das Nestchen; — prim. gnezdce.
  21. gnilolìst, -lísta, m. der Monat November, Fr.- C.; prim. listognoj.
  22. gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.
  23. gǫ̑blja, f. 1) großes Maul, Cig.; ne boš goblje odprl? Jurč.; — 2) eine Flasche mit breitem Mund, Z., Blc.-C.; — prim. goflja.
  24. gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno- Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno- Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.- C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.
  25. godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti ( n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.
  26. gǫ́dčevski, adj. Musikanten-; pri godčevski mizi, Jurč.; ta je godčevska, das ist ein Musikantenstücklein, das ist erdichtet, Mik.; possenhaft, Cig., Jan.; po godčevsko se vesti, Cig.
  27. gǫ̑dək, -dka, m. das Ferkel, Št.- C.; — prim. gudek.
  28. goder, adv. = god, koli: kamor goder = kamor koli, C.; — prim. godi.
  29. godi, adv. 1) genehm, lieb: to mu je godi, dečle so mu preveč godi, Kor.- Jarn. (Rok.); če vam je godí = če vam je po godu, prav, pri Koboridu- Erj. (Torb.); — 2) = koli, C.; — prim. stsl. godê.
  30. godíca, f. die Geschichte, die Historie, C., Z.; godice pripovedovati, Z.
  31. gǫ̑dina, f. 1) das Jahr, C., Prip.- Mik. ( hs.); — 2) das Namensfest, Tolm.- C.; — 3) der Regen, Prip.- Mik., BlKr.; tiha g., kadar po malem prši, Habd.- Mik.
  32. godljáti, -ȃm, vb. impf. murren, Z., Dol.; (gährend, siedend) sprudeln, Z.; v trebuhu godlja, es kollert im Bauche, Z.; — prim. gosti, murren.
  33. godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
  34. gǫ̑flja, f. 1) das Großmaul; — 2) ein schwatzhafter Mensch, das Plappermaul; — nam. goblja; prim. gobec, Levst. (Rok.).
  35. gognjáti, -ȃm, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Mur., Cig.; — stammeln, C.; murmeln, Mik.; — prim. hohnjati.
  36. gogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnattern (o goseh), Mur., Cig., Jan., C., Vrt.; — gackern: g. kakor petelin, Dict.; — prim. gagati.
  37. 1. gojénje, n. die Pflege, Cig., nk.; — prim. gojiti.
  38. 2. gojénje, n. das Zeitigen; g. lanu, das Rösten; rosno in vodno gojenje lanu, Nov.; — prim. goditi.
  39. gojíłən, -łna, adj. die Verpflegung betreffend: gojilna vrsta, die Verpflegsclasse, Levst. (Pril.).
  40. gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.- C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
  41. gǫ̑ł, -ı̑, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.- Mik., Dol., Notr.- C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče- Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, ( opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
  42. gołbati, -am, vb. impf. nagen, Mik.; — prim. globati.
  43. gołbèč, -ę́ča, adj. on je mene iz golbečega (= greznega) blata izvlekel, Trub., Mik., Jap.- C.; — prim. globeti.
  44. golbica, f. = škrjanec, GBrda; — prim. golibar. (?)
  45. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  46. gòłč, gółča, m. das Reden, die Rede, vzhŠt., ogr.; das Gespräch, Jan.; — meni ni za golč, ich bin nicht gesprächig, golč je, man spricht, es geht das Gerücht, vzhŠt.- C.
  47. gółčanje, n. das Reden, das Sprechen; prim. golčati.
  48. 2. gołčíca, f. die stengellose Schlüsselblume (primula acaulis), Erj. (Rok.); Golčice mi precvetajo, Npes.-K.; — prim. jegolček, jeglič, jagolnica.
  49. goldı̑nar, -rja, m. der Gulden; — prim. bav. guldener, C.
  50. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
  51. 2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
  52. 3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
  53. golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.- C.; — prim. golehrn.
  54. golíba, f. 1) armselige Hütte, C.; eine Schankhütte, C.; vse gostilnice na ogrski meji se imenujejo golibe, SlN.; — prim. koliba.
  55. 3. golíca, f. der Nachen, Meg.- Mik., Cig.; — prim. galeja, stsl. golija.
  56. golída, f. die Gelte: die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Kras; — die Schöpfgelte, die Wassergelte, Cig., Jan.; — ein Weinmaß = 4 Maß, Medv.- M.; — prim. srlat. galēta, stvn. gellita, Mik. (Et.).
  57. goljùf, -úfa, m. 1) der Betrüger; — 2) der Bauernstrumpf ohne Fußsack, C.; goljufe so nosili, da niso golih meč kazali, Kr., Savinska dol.; — 3) das Vorhemd, Ljub.; — 4) die Lamprete (petromyzon fluviatilis), Frey. (F.); — prim. it. gaglioffo, der Schelm, Mik. (Et.).
  58. golobína, f. die Taubengrotte, Prim.
  59. golȏmbiš, m. die Kugel, C., ogr.- Valj.; — prim. lat. globus, C.
  60. golomráziti, -mrȃzi, vb. impf. rieseln (o snegu), Jan.; — prim. golomraznica 2).
  61. golot, m. der Krystall, Guts., Mur., ( f., Cig., nk.); — prim. stsl. golotь, m. Eis.
  62. gółša, f. der Kropf, Erj. (Som.); — der Hühnerkropf, Erj. (Ž.); — prim. guša.
  63. gołtáč, m. 1) kdor golta, Gor.; prim. goltati 3); — 2) der Schlund, Danj.- C.; — 3) der Kropf des Geflügels, Danj.- C., Rez.- C.
  64. gołtȃnje, n. das Schlucken, das Schlingen itd., prim. goltati.
  65. gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.- C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)
  66. gọ̑mb, m. = gumb, der Knopf, Meg., Dalm.; — prim. madž. gomb.
  67. gombẹ́la, f. 1) obod pri zibeli, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) der Bogen eines Rückenwirbels, Erj. (Som.).
  68. goməzẹ́ti, * -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.- C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
  69. goməzljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kribbeln, wimmeln, Cig., Jan., C.; — 2) schäumen, moussieren, Cig., Jan., C.; — prim. gomizljati.
  70. gomíla, f. der Erdhügel, der Erdhaufen, Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — der Grabhügel, Cig., Jan., nk.; — der Haufen, bes. der Misthaufen, C., Kr.; — die Flussinsel, lange Sandbank, V.-Cig., M.; — neka jed iz jajc, sira in masla, ("gomilja"?) C.; — prim. stsl. mogyla.
  71. gomı̑lje, n. lange Sandbank, das Riff, Cig.; — prim. gomila.
  72. gomlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = gomezeti, krabbeln, wimmeln, Z.; — 2) = gomoleti 2) (?); prim. izgomleti.
  73. gomotáti, -ȃm, vb. impf. wirr durcheinander mischen, Z.; g. se, sich zu einem wirren Knäuel verschlingen: kače se gomotajo, C.; — prim. homotati.
  74. gomúlja, * f. eine Art Hochzeitsbrot = roguša, Medv.- C.; der Topfkuchen (der Gugelhupf), V.- C.; — prim. gomila.
  75. gomúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) häufen, Z.; — 2) g. se, aufgehen: kvašeno testo se gomulji, Z.; — prim. gomiliti.
  76. gòn, * góna, m. 1) das Treiben: die Jagd, Cig.; die Verfolgung, Valj. (Rad); — 2) die Ackerlängenstrecke, vzhŠt.- C.; — 3) pl. goni, der Viehweg, Št.- C.; prim. gonje; — 4) = nagon, der Trieb: čuden gon jih žene v kraje zaželene, Erj. (Izb. sp.).
  77. gondráti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren, greinen, Mur., Jan., vzhŠt.; — prim. gosti, godrnjati.
  78. goniometrı̑ja, f. nauk o razmerju med koti in pripadajočimi črtami, die Goniometrie.
  79. gonjáč, m. 1) der Viehtreiber, Mur., Cig., Jan.; — kdor vpreženo živino pri pluženju goni, Pjk. (Črt.); — 2) der Treiber auf der Jagd, Cig., LjZv., BlKr.; — 3) der Radtreter, Cig.
  80. górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.- C., Mik.
  81. gorẹ̑st, f. die Bitterkeit ( fig.), DSv.; — prim. stsl. gorjestь, die Bitterkeit.
  82. gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
  83. gorjáča, f. der Knotenstock, knorriger Stock; g. šestogrča, C.; — prim. garjača, grjača.
  84. gorják, m. 1) der Gebirgsbach, Jan.; — 2) der Westwind, SlGradec- C.; prim. gorenjec 2).
  85. gǫ̑rji, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; — 2) stattlicher, Gor.; — besser: bolnik je gorji, dem Kranken geht es besser, Gor.- Cig.; — prim. gorši.
  86. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
  87. gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.
  88. gorostàs, -stása, m. der Riese, Cig. (T.), Prip.- Mik.; — hs.
  89. gǫ̑ršati, -am, vb. impf. verschönern, Cig.; — g. bolnika, einen Kranken aufbringen, Cig.; — prim. gorši 2).
  90. gorúha, f. der Meersenf (bunias erucago), C.; — prim. stsl. goruha, Senf.
  91. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
  92. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
  93. gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.- Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.
  94. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
  95. gospodárjenje, n. 1) das Herrsein, das Schalten und Walten; — der Wirtschaftsbetrieb, die Haushaltung; — die Gebarung; das Grassieren; — 2) das Beherrschen; — prim. gospodariti.
  96. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  97. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
  98. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
  99. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
  100. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA