Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (4.297-4.396)

  1. fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
  2. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  3. fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  4. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
  5. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
  6. fúrovž, m. zmečkan krompir z mlekom, Gor.; — prim. furež.
  7. fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; — prim. it. fusta.
  8. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  9. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  10. 1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
  11. gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
  12. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  13. gȃjba, f. der Käfig, Cig., SlN.; — prim. it. gabbia, der Käfig.
  14. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
  15. galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; — prim. it. galea.
  16. galeōt, m. der Galeerensclave, V.-Cig.; — prim. it. galeotto.
  17. gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); — prim. hs. galic = galica.
  18. galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.
  19. gȃłka, f. der Gallapfel, Kras; — prim. it. galla, Gallapfel.
  20. galōnəc, -nca, m. die Tresse, die Borte, Fr.- C.; — prim. it. gallone, C.
  21. gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.
  22. galȗn, m. der Alaun, Cig. (T.), C., Št.; samodelski g., künstlicher Alaun, Erj. (Min.); — prim. bav. galaun.
  23. gałženják, m. der Galgenvogel, kajk.- Valj.; — prim. galge.
  24. gámbati, gȃmbam, vb. impf. watscheln, Mur., Ščav.- C.; waten, C.; — schlendern, Cig., Jan.; — prim. it. gamba, das Bein, der Fuß, gambettare, zappeln, strampeln, Štrek. (Arch.).
  25. gambele, f. pl. 1) die Beine ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) großes, ungeschicktes Gebäude, Fr.- C.; — prim. it. gamba, das Bein.
  26. gániti, -im, vb. pf. = goljufati, Cig.; ganil me je za deset cekinov, Cig.; — prim. it. ingannare, betrügen.
  27. ganováti, -ȗjem, vb. impf. = goljufati, Ravn.; — prim. ganiti.
  28. gántar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik.; — prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.).
  29. gántnar, -rja, m. = gantar, Fr.- C.; — prim. tirol. gantner, C.
  30. gára, f. 1) ein enthaarter Fleck, der Schund, Z.; — 2) die Schindmähre, Goriš.; — 3) ein Schafsname, Poh.- C.; — prim. garati.
  31. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
  32. gárav, adj. rauh: garave so njihove srajce, LjZv.; — prim. garast.
  33. gȃrbast, adj. rauh: g. zid, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) garbo, rauh, Štrek. (Arch.).
  34. gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.
  35. garbı̑n, m. der Nordwind, Mur., C.; — prim. it. garbino, der Südwestwind.
  36. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
  37. gáriti, -im, vb. impf. entblößen, Jan., ogr.- C.; — g. se, sich unanständig entblößen, Mur., Jan., C.- vzhŠt.; — prim. galiti se.
  38. gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.
  39. gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.- C.; (garnote, vzhŠt.- C.); — prim. nem. Garnwinde.
  40. garnēla, f. die Garneele, Jan.; — prim. račič.
  41. 1. gȃrnik, m. der Kärner, Fr.- C.; — prim. gare 1).
  42. gası̑łnica, f. die Feuerspritze, Jan., Nov.- C.; — pogl. brizgalnica.
  43. gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
  44. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
  45. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  46. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  47. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).
  48. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  49. gę́ba, f. 1) pokvečen klobuk, Z., Ig; — 2) = pokveka (o človeku), Z.; hodijo kakor gebe, Vod. (Izb. sp.); — prim. guba. (?)
  50. gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.- C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.- C.; — prim. hs. gegati = gugati.
  51. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).
  52. gənljìv, -íva, adj. rührend, Mur.; — prim. ginljiv.
  53. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  54. geologı̑ja, f. nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, die Geologie; — prim. zemljeslovje.
  55. gērob, ** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".
  56. géslọ, n. = gaslo, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. češ. heslo.
  57. gibánica, f. eine Art Kuchen (razblinjeno testo, s sirom in drugimi rečmi debelo namazano in potem zavihano), Cig., Jan., vzhŠt.; — prim. Pjk. (Črt. 60.).
  58. giljotīna, f. glavosečna priprava, die Guillotine, Jan.
  59. 2. gíniti, gı̑nem, vb. pf. rühren, Cig., Jan.; koga ne gine ta božja milost? Ravn.; — prim. geniti.
  60. gīps, m. der Gips, Cig.; — prim. malec.
  61. gírjast, adj. knorrig: girjasto drevo, Rez.- C.; holprig: girjasta pot, Rez.- C.
  62. gizdovína, f. der Schmuckgegenstand, Erj. (Som.); — prim. gizda 2).
  63. glábiti, glȃbim, vb. impf. raffen, Rib.- Z.; bogastvo črez vsakdanjo potrebo željno glabiti, Krelj; — rauben, Dict.- C.; — prim. grabiti. (?)
  64. glȃd, glȃda, gladȗ, m. 1) der Hunger; od glada (gladu) umreti, vor Hunger sterben; gladu streči, darben, Cig.; za glada, = za rana, früh morgens, Rib.- C., Z.; glad je hud tat, der Hunger kennt kein Gesetz, Npreg.- Z.; glad je z medom stric, = der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — 2) neka vrsta kislic, der Ampfer (rumex), SlGor., ogr.- C.; prim. gladovnik, lakot, netek, smok.
  65. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
  66. 2. gladíti, gladím, vb. impf. gladoven, skop biti: zelo je gladila in otroke stradala, Gor.- DSv.; — prim. gladeti.
  67. glagoljáš, m. kdor rabi glagolico pri cerkvenih obredih, Navr. (Kop. sp.).
  68. glájštati, -am, vb. impf. pflegen, Blc.-C., Dol., jvzhŠt.; živino g., Dol., jvzhŠt.; — prim. gleštati.
  69. glȃjt, m. 1) der Dachbalken, die Pfette, Blc.-C., Z.; hlod, ki nosi lemeze, Z.; — 2) der Raum zwischen dem Dache und dem Dachboden der Scheune: na glajt se deva detelja in boljše seno, Lašče- Levst. (Rok.); glajti, die Emporscheuer, Cig.; — prim. glet.
  70. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
  71. glasǫ́vnik, m. das Stimmenverzeichnis, SlN.- C., DZkr., Levst. (Pril.).
  72. glat, f. = kristal, Jan., Nov.- C.; — prim. češ. hlat.
  73. glatən, -tna, adj. kristalen, Bes., Jan.; — prim. glat.
  74. gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.- C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.- C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.- C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.- Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.- C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende ( mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.- Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
  75. glaváč, m. 1) der Dickkopf, der Großkopf; — der Starrkopf, Mur.; — 2) das Bechereisen (eine Art Amboss), Cig.; — 3) der Rädelsführer, M., ZgD.- C., SlN.; — 4) abgehauener Ast mit einem Knorren am Ende, C.; — 5) ein Nagel mit einer Kuppe, der Kuppnagel, Cig.; — 6) nektere živali: der Kernbeißer (coccothraustes vulg.), Cig., Frey. (F.); prim. dlesk; — die Kaulquappe (cottus gobio), Cig.; — der Pottwal, der Pottfisch (physeter macrocephalus), Cig., Erj. (Ž.); — 7) rastline: die Kugeldistel (echinops ritro), Z., C.; — der Kopfpolei (teucrium capitatum), Cig.; — eine Art Flockenblume (centaurea phrygia), Šulek- Erj. (Torb.).
  76. glavár, -rja, m. das Oberhaupt; Kristus naš g., Kast.; der Vorsteher; okrajni g., der Bezirkshauptmann; deželni g., der Landeshauptmann; g. nemškega reda, der Deutschmeister, Cig.; stražni g., der Wachtmeister ( n. pr. pri žandarmih), DZ.
  77. glavȃrstvọ, n. die Vorsteherschaft: okrajno, deželno g., die Bezirks-, Landeshauptmannschaft; okrožno g., die Kreishauptmannschaft, DZ.; pristransko g., das Hafencapitanat, DZ.
  78. glávən, -vna, adj. 1) Kopf-, glavna bolezen, Kopfweh, Cig., Fr.- C.; — 2) Haupt-, hauptsächlich; glavno mesto, die Hauptstadt; glavno vodilo, das Grundprincip; — 3) glavnat, Z., Burg.; glavno zelje, der Kopfkohl, Cig.
  79. glávičati, -am, vb. impf. trte h kolju privezavati, Vrtov.- C.
  80. glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.- C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.- C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).
  81. glavı̑nski, adj. h glavini spadajoč: glavinski imetek, das Stammvermögen; glavinsko posestvo, das Stammgut, Levst. (Pril.); — prim. glavina 7).
  82. glavnı̑čnica, f. 1) "glavničnice so pri lanu vršiči", Blc.-C.; — 2) eine Art Heugras, C.
  83. glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.
  84. glę́ba, f. die Erdscholle, Cig., Jan., C.; — prim. it. gleba.
  85. 2. gled, m. dolga gredica pod sodom, Blc.-C., Vrtov.- C.; gledi, die Lagerbäume für Weinfässer, Z.; — prim. glet, glajt.
  86. glę̑d, -ı̑, f. die Richtung, DZ.; v to gled, in dieser Richtung, Levst. (Pril.); cestna g., die Bahnrichtung, DZ.; na obe gledi, nach beiden Richtungen, DZ.
  87. gledalíšče, n. 1) der Schauplatz, Cig., Jan.; zemlja je bila gledališče človeških nadlog, Jap. (Prid.); — 2) das Theater, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 3) = stališče, motrišče (Gesichtspunkt), Cig. (T.).
  88. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
  89. gledávati, -am, vb. impf. zu schauen pflegen: mati skozi okno gledava, ko sina iz šole pričakeva ( nam. pričakuje), Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  90. gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme- Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
  91. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
  92. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
  93. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  94. glı̑bast, adj. pelitisch ( min.), h. t.- Cig. (T.); — prim. glib.
  95. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  96. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  97. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  98. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  99. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  100. glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.

   3.797 3.897 3.997 4.097 4.197 4.297 4.397 4.497 4.597 4.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA