Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (4.201-4.300)

  1. epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
  2. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  3. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
  4. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  5. etnografı̑ja, f. die Ethnographie; — prim. narodopis.
  6. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  7. fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).
  8. fabrikānt, m. der Fabrikant; — prim. tvornik.
  9. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  10. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  11. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  12. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  13. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  14. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  15. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  16. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  17. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  18. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  19. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  20. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  21. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  22. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  23. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  24. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  25. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  26. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  27. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  28. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  29. fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.
  30. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
  31. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  32. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  33. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  34. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  35. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  36. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  37. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  38. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  39. fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.
  40. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  41. fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
  42. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  43. fı̑n, adj. fein; — prim. it. fino.
  44. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  45. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  46. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  47. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  48. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  49. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  50. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  51. fīzika, f. del prirodoslovja, die Physik.
  52. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  53. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  54. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  55. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  56. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  57. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  58. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  59. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  60. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  61. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  62. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  63. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
  64. formácija, f. die Formation ( geol.), Cig. (T.); — prim. tvorba.
  65. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  66. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  67. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  68. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  69. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  70. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  71. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  72. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  73. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
  74. frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  75. 1. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) = 1. frkati 1): ptiči frcajo, Gor.; — 2) spritzen, Štrek.
  76. 2. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) auf einer Pfeife aus Weidenrinde oder einem Pflanzenstengel fagottartige Töne hervorbringen, jvzhŠt.- C.; — 2) schnauben (o konjih), SlGor.- C.; — prim. 3. frkati.
  77. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
  78. fréča, f. die Schleuder, Rez.- C., Fr.- C.; — prim. frača, prača.
  79. frę́ta, f. eine armselige Bauernwirtschaft, Fr., SlGor.- C.; — prim. bav. frett'n, f., C.
  80. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  81. fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  82. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  83. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
  84. frizȇr, -rja, m. der Friseur; — prim. brivec.
  85. 2. fr̀k, fŕka, m. die Locke, Fr.- C.; — die Schraube, Mur.; — prim. 2. frkati.
  86. fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.- C.; — prim. 3. frkati 1).
  87. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
  88. frlíka, f., C., ogr.- Valj. (Rad), pogl. prilika (Gleichnis).
  89. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  90. fȓnclja, f. kobilica na perotnici pri kolovratu, Polj.
  91. fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.
  92. frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
  93. fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
  94. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
  95. fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).
  96. fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
  97. fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
  98. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  99. fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  100. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.

   3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA