pri (4.101-4.200)

4101. drǫ̑ncati, -am, vb. impf. schütteln, C.; — prim. drncati.
4102. dropa, f. die Hülse der ausgepressten Weinbeere, Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istega pomena).
4103. drǫ̑t, m. = žica, der Metalldraht, Št.; — prim. drat.
4104. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
4105. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
4106. drskáč, m. die Misteldrossel, Cig., Frey. (F.); — prim. drozgač, dreskač.
4107. dȓskati, -am, vb. impf. 1) glitschen, rutschen, M.; d. se, auf dem Eise schleifen, C.; — 2) knistern, Mur.; schnarren, Jarn., Cig.; — 3) spritzen, Cig., Jan.
4108. dȓsklja, f. die Klystierspritze, V.-Cig., Vod. (Bab.).
4109. dŕskniti, dȓsknem, vb. pf. 1) glitschen, Z.; — 2) spritzen, Cig.
4110. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
4111. drugle, adv., C., pogl. drugde; ( prim. "drgli", Polj., "drgle", Črniče [ Goriš.]).
4112. drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, pri Idriji.
4113. drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
4114. drùm, drúma, m. 1) der Rest eines Schusterdrahts, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Halm, C.; — prim. nem. ein Trumm ( z. B. von einem Seile), Levst. (Rok.).
4115. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
4116. drȗmlja, f. die Schalmei (sampogna), Alas.; — prim. dromlja.
4117. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
4118. drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
4119. drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
4120. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
4121. družník, m. der Compagnon, Cig., Jan.; družnik pridobitnega podjetja, DZkr.; der Genosse, C.; občinski d., DZkr.; das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., Jan., C.
4122. drvíš, m. der Sturm: vriš in drviš, Bes.; — nam. dreviš, prim. dreviti.
4123. 1. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. schabend einen Zug thun, Z.; — prim. drzati.
4124. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
4125. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
4126. dȗbək, -bka, m. die Blütendolde an der Birke, am Haselnussstrauch, C.; ein Büschel Kirschen, Glas.; — morda nam. dobek; prim. hs. dubak, dem. dub, tudi: neka vrsta črešenj.
4127. dúcat, m. = dvanajsterica (Dutzend), Cel. (Ar.); — prim. tucat.
4128. dȗdla, f. eine Art Doppelpfeife, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. dudel, Pfeife, Flöte, Levst. (Rok.).
4129. dȗdnjati, -am, vb. impf. dröhnen, rollen: grom dudnja, SlGor.- C.; ( prim. dȗdnanje, das Dröhnen, ogr.- Valj. [Rad]); stsl. tątьnati.
4130. duhǫ̑vnica, * f. 1) die Priesterin, Cig., Jan., C.; — 2) = duhovščnica, C.
4131. duhǫ́vnik, m. der Geistliche, der Priester.
4132. duhǫ́vniški, adj. = duhovski, priesterlich, nk.
4133. duhǫ́vski, adj. geistlich, priesterlich, Priester-; d. stan, der Priesterstand.
4134. duhǫ̑vstvọ, n. 1) das Priesteramt, Mur., Cig., Jan.; — 2) = duhovščina, Mur., Cig., Jan.
4135. duhovstvováti, -ȗjem, vb. impf. das Priesteramt ausüben, vzhŠt.- C.
4136. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
4137. duhtẹ́ti, -ím, vb. impf. duften, Cig., Jan., M., nk.; vonjavo d., Zora; — prim. dehteti.
4138. dukati, -kam, -čem, vb. impf. springen, C.; selski učenci ves dan skačejo in dučejo, SlN.
4139. dȗkla, f. neka posoda za mleko, Št.- Valj. (Rad); — prim. dukelj.
4140. dúkniti, dȗknem, vb. pf. davonspringen, C.
4141. dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.- C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.- C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.- C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).
4142. dumati, -am, vb. impf. = misliti ( pri Rezjanih po St. Vrazu, SlN. XII. 154.); ahnen, M. (?)
4143. dȗncati, -am, vb. impf. stoßen, stupfen, Levst. (Rok.); — prim. dunkati.
4144. 1. dȗnəc, -nca, m. der Stoß, der Knuff, Cig.; — prim. duniti.
4145. dúpəlj, -plja, adj. hohl, C., (dupel) Cig.; — prim. stsl. duplь, hohl.
4146. dúplast, adj. = duplinast: duplasto drevo, Hal.- C.; v duplastih luknjah gnezda delajo, Dalm.; — prim. duplo.
4147. duplikāt, m. das Duplicat; — prim. dvojnica.
4148. duplír, m. große Wachskerze, C., BlKr.; — prim. it. doppiero.
4149. dȗplja, f. die Höhlung: die Baumhöhle, Mur., Cig., Jan., Mik.; — die Felsenhöhle, die Grotte, Jan., BlKr., vzhŠt.; — das Ofenloch, C.; — prim. duplo.
4150. dȗpljast, f. = duplast, Cig., C., Mik.; — prim. duplja.
4151. dupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, C.; — prim. dupati.
4152. dúr, adj. scheu, Ravn.- Cig.; wild, menschenscheu, Lašče- Levst. (Rok.); dure zveri, scheue, wilde Thiere, Z.; Neudelan jezik vsak Dur pastuh je, srep divjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. slovaško: durný, scheu.
4153. dȗrak, m. ein Kartenspiel: duraka igrati; — der in diesem Spiel Verlierende, C., Št.; — iz hs.; — prim. rus., češ. durak, = neumnež.
4154. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
4155. dúrgəlj, -glja, (-gəljna), m. der Drillbohrer, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. dürchel, Mik.
4156. dȗrhati, -am, vb. impf. = prebadati: žabe d., Frösche spießen, SlGor.- C.; — prim. bav. durcheln = durchbohren, C.
4157. dúrhniti, dȗrhnem, vb. pf. = prebosti, C.; — prim. durhati.
4158. dȗrkati, -am, vb. impf. stoßen, rütteln (o kolih), ogr.- C.; proč d. koga, fortstoßen, BlKr.; — prim. durniti.
4159. dȗrnik, m. der Thürhüter, Mur.; — prim. dvernik.
4160. dúrniti, dȗrnem, vb. pf. stechen, stoßen, C.; — prim. hs. turiti.
4161. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
4162. dúšica, f. I. dem. duša; 1) die Seele; dobra dušica; dušica moja! mein Herzchen! — 2) der Lampendocht, Dol.; — 3) materina (materna) d., der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); tudi: babja d., jvzhŠt.; — svinjska d., der Stechapfel (datura stramonium), Tuš. (R.); — II. dušíca, 1) schwerer Athem, das Asthma, Fr.- C., Z.; — der Stickfluss, Jan.; — 2) der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
4163. dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. ( LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn- Erj. (Torb.).
4164. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
4165. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
4166. dvę̑rnik, m. 1) durnik, der Thürsteher, Mur.; prim. stsl. dvьrьnik; — 2) der Thürhaken, auf den die Narbe gelegt wird, Hal.- C.
4167. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
4168. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
4169. dvojáčən, -čna, adj. zwitterhaft, doppelartig, Cig., Jan.; — prim. dvojak 2).
4170. dvǫ̑jba, f. der Zweifel, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Levst. (Pril.), nk.; brez dvojbe, unzweifelhaft, Cig., Navr. (Let.), nk.
4171. dvojíčən, -čna, adj. 1) doppelt, zweifach, C.; — 2) doppelzüngig: dvojični pridigarji, Krelj.
4172. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
4173. dvokápən, -pna, adj. dvokapna streha, das Satteldach, Cig.; — prim. kap m.
4174. dvǫ́miti, -im, vb. impf. zweifeln, Pohl., Mur., Cig., Jan., nk.; d. o čem, d. nad čem, zastran česa, Cig., nk.; ni dvomiti, es ist kein Zweifel, Cig., nk.; — prim. hs. dvoumiti, zweifeln.
4175. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
4176. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
4177. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
4178. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
4179. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
4180. ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
4181. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
4182. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
4183. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
4184. edı̑nstvən, -stvəna, adj. einheitlich, Cig., Levst. (Pril.), nk.
4185. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
4186. ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
4187. eksemplār, m. das Exemplar; — prim. izvod.
4188. ekvātor, -rja, m. der Aequator, Cig. (T.); — prim. ravnik, polutnik.
4189. elce, n. die Handhabe, Meg.; — prim. helce.
4190. elegı̑jski, adj. elegiji primeren, elegisch, Cig., Jan.
4191. elemēnt, m. prvotna sestavina, das Element, ( math., phys.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — prim. prvina.
4192. elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
4193. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
4194. enȃčək, -čka, m. das Aequivalent: pristojbinski e., nk.
4195. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
4196. enakotláčən, -čna, adj. isobarometrisch, Cig. (T.); — prim. tlak.
4197. enodnę̑vnica, f. die gemeine Eintagsfliege (ephemera vulgata), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); — prim. vodni cvet.
4198. enoličína, f. das Aequivalent, Cig. (T.); — prim. enolik.
4199. epigrām, m. pesniški napis, das Epigramm; — prim. puščica.
4200. ēpika, f. pripovedno pesništvo, die Epik.

   3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani