Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (3.997-4.096)

  1. domnẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad domneti se; vermuthen, voraussetzen, wähnen, Cig. (T.), nk.; d. si, Jan., Šol.; — prim. češ. domnívati se, vermuthen.
  2. domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.- M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).
  3. domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.
  4. domọ̑vka, adv. = domov, Jarn., Kor.; ( prim. movka, Guts., Npes.- Kres).
  5. domovǫ̑dstvọ, n. die Oekonomie, der Wirtschaftsbetrieb, Levst. (Pril.); — rus.
  6. domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
  7. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
  8. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
  9. dǫ̑ndəc, -dca, m. der Tölpel, Z., C.; — prim. donda.
  10. donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.
  11. donȇsək, * -ska, m. 1) der Beitrag, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ertrag, Jan.; prim. donašek.
  12. donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.- C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
  13. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
  14. dopádati, -pȃdam, vb. impf. tudi: dopadati se, gefallen, Cig., Jan., nk.; — prim. dopasti.
  15. dòr, adv. = da (ja), Rož. ( Kor.)- Kres, C.; — prim. dro.
  16. doravnávati, -am, vb. impf. ad doravnati; — ovce doravnavajo, die Schafe bekommen keine Zähne mehr, V.-Cig.; — prim. doravnati 2).
  17. dosedobę̑, adv. = do se dobe, bisher, C.; — prim. doba.
  18. dosę́gati, -am, vb. impf. ad doseči; 1) erreichen; sovražnika dosegati s topovi, Cig.; — erlangen, Cig., Jan., nk.; — 2) "langen", auskommen, d. s čim, C.; prim. doseči 2).
  19. doskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend gelangen, erreichen; — 2) das Springen beendigen.
  20. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
  21. doslẹ́nji, adj. bisherig, Jan., C., nk.; povzdiguje svoje doslenje pridelke, SlGosp.
  22. dosmrtnína, f. (kar dosmrtni udje pri društvih vplačujejo), der Beitrag auf Lebenszeit (bei Vereinen), C., nk.
  23. dosǫ́diti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu richten; — ein endgiltiges Urtheil schöpfen, C.; endgiltig entscheiden: o tem še ni dosojeno, Erj. (Torb.); — 2) = prisoditi, Cig. (T.), Let.
  24. dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. ( LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); dospèm, Kr.- Valj. (Rad).
  25. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
  26. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
  27. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  28. dǫ́ta, f. die Mitgift, das bräutliche Heiratsgut; tudi: dǫ̑ta, Valj. (Rad); — prim. it. dote, Mik. (Et.).
  29. dotéči, -téčem, vb. pf. 1) laufend gelangen; toliko da sem pod streho dotekel; — fließend gelangen; voda je do skalovja dotekla in tam se je ustanovila; — d. koga, im Laufe einholen; — 2) zu fließen aufhören; vino je doteklo; — 3) ablaufen: ure so mu dotekle; kadar doteče doba poprejšnje volitve, Levst. (Nauk); — fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ.; dotekli kuponi, verfallene Coupons, DZ.; dotekle platežne dolžnosti, fällige Zahlungsverpflichtungen, Levst. (Pril.); — 4) d. se, ein Ende nehmen, zugrunde gehen: vse se doteče, C.
  30. dotę́gniti, -nem, vb. pf. 1) nachtragen, DZ.; nachkommen, einholen, Jan.; — 2) auskommen, aufkommen, Jan., C.; — = utegniti: nisem dotegnil priti, ich hatte keine Zeit zu kommen, C.; — ausreichen, C.; to mi ne dotegne, ich kann damit nicht auskommen, Cig.
  31. dotòk, -tǫ́ka, m. 1) das Zufließen, der Zufluss, Cig., Jan.; — 2) der Nebenfluss, Jes.; — prim. pritok.
  32. dotrẹ́biti, -im, vb. pf. das Putzen, Reinigen, Aushauen des Waldes u. dgl. beenden; prim. trebiti.
  33. doúmən, -mna, adj. erfassbar, fasslich, Cig. (T.); doumno pripovedovati, LjZv.; doumno je, es ist begreiflich, Str.
  34. dovlẹ́ti, -ím, vb. impf. genügen: d. komu, Rib., prim. dovoleti.
  35. dovòd, -vǫ́da, m. die Zuleitung, Cig. (T.); d. vode, die Wasserzuleitung, Levst. (Pril.); sapni d., die Windlade (im Bergbau), Cig.
  36. dovǫ̑dnica, f. žila d., = privodnica, die Vene, Cig. (T.).
  37. dovǫ́zən, -zna, adj. 1) Zufuhr-; — 2) Zufahrts-, Anfahrts-: dovozni klanček, die Anfahrtsrampe, Levst. (Pril.); dovozne ceste, die Zufahrtsstraßen, DZ.; dovozne železnice, die Schleppbahnen, DZ.
  38. dovtı̑pnež, m. der Witzbold, Jurč.; — prim. dovtipen.
  39. dozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, die Vermuthung, Cig., Jan., C.; der Schein, die Einbildung, der Wahn, Cig., Jan.; ni bila angelova prikazen noben dozdevek, Ravn.; bodi po resnici ne po dozdevku, kar biti želiš, Met.; on je prestrašen zavoljo dozdevkov svojega srca, Škrinj.- Valj. (Rad); Bog ne sodi po dozdevku, Slom.
  40. dozı̑dək, -dka, m. der Zubau: dozidki, die Zubauten, Levst. (Pril.).
  41. dozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. mit dem Blick erreichen, Jan.; — prim. dogledati.
  42. dōžd, m. der Doge (von Venedig), Jan.; — prim. hs. dužd.
  43. dǫ́žən, -žna, adj. Dauben-, M.; — prim. doga.
  44. dožı̑tək, -tka, m. das Erlebnis: čudoviti dožitki, Abenteuer, Šol.; pripovedovati o svojem dožitku, Jurč.
  45. drȃč, m. = trnje, C.; stachlichtes Unkraut, C.; überhaupt das Unkraut, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; Vile so oplele vse tako čisto, da ni ne en drač med pšenico ostal, Pjk. (Črt.); — grünes Schweinefutter, C.; — prim. derača, deraka; iz korena: der-, Mik. (V. Gr. I. 104.).
  46. dràf, dráfa, m. die Entzündung der Wunde, C.; — prim. drav in nem. ( dial.) der af'l, istega pomena, C.
  47. 3. drága, f. das Schleppnetz, V.-Cig.; — prim. fr. drague, Scharrnetz, it. draga, Schlammschaufel.
  48. drȃgar, -rja, m. dragarji, ribiči, ki z dragami ribe love, die Garnleute, V.-Cig.; — prim. 3. draga
  49. dragǫ́ncəlj, -clja, m. der Dragunbeifuß (artemisia dracunculus), Cig., Valj. (Rad), Medv. (Rok.); — prim. lat. in nem. ime.
  50. dráhati, -am, vb. impf. lose machen, lösen: z. B. die Schnürbrust nachlässig ausschnüren, Cig.; die Naht trennen, Z.; — Zwist stiften: pahati in drahati, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. zdrahi, zdrahe delati, drasati.
  51. drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
  52. drásnat, adj. voll Unkraut: drasnata pšenica, Mariborska ok.- C.; — prim. drasa.
  53. drȃt, m. der Metalldraht, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. drot, žica.
  54. drȃvəc, -vca, m. der Halbhengst, Cig., Dol.; — prim. madravec.
  55. dražę̑vka, f. das Thälchen, die Vertiefung, ( n. pr. na travnikih ali na njivah, kjer se navadno delajo zelniki, ker je po teh draževkah bolj vlažno), BlKr.; — prim. draga.
  56. dražínast, adj. uneben, V.-Cig.; — prim. dragast.
  57. drdrę̑s, m. der Knöterich (polygonum sp.), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. adreselj, dresen.
  58. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
  59. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
  60. drę́məlj, -mlja, m. der Prügel, Cig., C.; — prim. bav. tremel, stvn. dremil, Levst. (Rok.).
  61. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
  62. drénje, n. 1) das Schinden, Cig.; — 2) das Reißen ( z. B. des Wassers), Cig.; — 3) der Durchfall, Cig.; d. dobiti, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Geplärr, Cig.; — prim. drtje.
  63. drę́səlj, -slja, m. der Knöterich (polygonum), Z., vzhŠt., C.; — prim. dresen.
  64. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
  65. drẹ́šiti, -im, vb. impf. = razreševati: odvezavati snope pri mlatvi, Tolm.- Štrek. (Let.); — nastalo iz: razdrešiti = razrešiti.
  66. drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).
  67. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
  68. drẹvodẹ̑łəc, -łca, m. der Holzarbeiter, C., Levst. (Pril.).
  69. drę́zgalica, f. = razhojeno blato, C.; — prim. drozgalica.
  70. drę̑žnja, f. langweiliger Mensch, C.; — prim. drežati.
  71. drgȃł, f. die Mandel, die Tonsille, Erj. (Som.); — pl. drgȃli, die Drüsengeschwulst im Halse, Skrilje- Erj. (Torb.); ("dergavi", Meg.); — prim. 2. drgati.
  72. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
  73. drgáše, f. = greben, die Hechel, die Kratzbürste, C., Z.; — prim. gradaše.
  74. 2. dŕgati, dȓgam, vb. impf. würgen, C.; — prim. zadrgniti.
  75. 3. dŕgati, dȓgam, vb. impf. zittern, Mik. (V. Gr. I. 142.); — prim. drgetati.
  76. dŕgavica, f. die Mandelgeschwulst, C.; — prim. drgali.
  77. dȓgəljc, -gəljca, m. der Kreisel: d. zagnati, zavrteti, Polj.; — prim. durgelj.
  78. drgétəc, -tca, m. das Beben, das Zittern, Cig., Jan.; drgetec me je prijel, me ima, Z., SlGor.
  79. drgoláča, f. der Knorrenstock, C.; (menda nam. drkolača; prim. stsl. drъkolъ der Knüttel).
  80. drhavica, f. die Gicht, Guts., Mur., Cig.; (? menda nam. drhtavica, C.; — prim. hs. drhtavica, das Zittern, die Gliederlähmung).
  81. drípati, drı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) zerreißen, Bes.- C.; — 2) das Abweichen, den Durchfall haben, C.; krava driplje, jvzhŠt.; — prim. drpati.
  82. drı̑stlja, f. 1) das Klystier, Mur., V.-Cig., Vod. (Bab.); — 2) die Klystierspritze, Jan.
  83. dŕkəlj, -klja, m. der Knüttel, Jan.; — prim. drklača.
  84. dȓklica, f. eine Art Kreisel, Štrek.; prim. drgeljc.
  85. dr̀m, dŕma, m. der Schusterdraht, Pivka- Cig., Met., Mik.; — prim. drum.
  86. drmožjè, n. smeti na cesti, ogr.- C.; zrak v vrteči gib pride in s seboj nese prah, listje, smeti, drmožje, ogr.- Valj. (Rad); das Anschwemmicht, C.
  87. 1. dr̀n, dŕna, m. der Rasen, Guts., Jarn., Cig., Jan., Mik., Fr.- C., Erj. (Min.); drni morajo biti vsi zagniti, Jarn. (Sadj.); z drnom pokriti kaj, Levst. (Cest.); Vihar strašan — Črez drn in strn (über Wies' und Feld) grmeč prihruje, Greg.
  88. 2. dr̀n, dŕna, m. das Zucken in den Gliedern, C.; ima drn v roki, SlGor.- C.; — das Aufspringen des Wassers in den Bächen, C.
  89. 2. dȓncati, -am, vb. impf. Rasenstückchen vom gepflügten Acker abziehen, C.; — prim. drnovati.
  90. dȓnəc, -nca, m. der Trab, Cig., Jan.; v drnec jahati, im Trab reiten, BlKr.- M.; — prim. 1. drncati 2).
  91. drníce, f. pl. drnice igrajo, es wetterleuchtet, Kor.- Cig.; — prim. zarnice.
  92. drobarı̑ja, f. coll. = drobad, Cig.; kleine Kinder: toliko drobarije je pri nas, BlKr.- M.
  93. drobę̑n, adj. drobene klobase, t. j. jetrne in krvave, Savinska dol.; — prim. drob 2.
  94. drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
  95. drǫ́bniški, adj. 1) vom Kleinvieh, Jan.; prim. drobnica 1); — 2) drobnı̑ški, drobniška tvorba, die Grauwackenformation, drobniški vapnenec, der Grauwackenkalkstein, Cig. (T.); — prim. drobnik.
  96. drobolẹ́ti, -ím, vb. impf. trillern, Cig.; slavček droboli, (drab-) C.; — prim. gostoleti.
  97. drobtínica, f. dem. drobtina; 1) das Brösel; — drobtinice, gesammelte kleinere Aufsätze, Analekten, Cig.; kleine Notizen in Zeitschriften, nk.; — 2) pl. drobtinice, die Bertramwurz, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Cig. = materne drobtinice, Medv. (Rok.); — die Raute (ruta), ("ker, kakor pravijo, priraste iz drobtin blagoslovljenega kruha") Fr., SlGor.- C.
  98. drobútovka, f. drobutova šibica, Notr.; — prim. dobrovita.
  99. drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.- Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.- Valj. (Rad).
  100. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku- Erj. (Torb.).

   3.497 3.597 3.697 3.797 3.897 3.997 4.097 4.197 4.297 4.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA