Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (3.701-3.800)

  1. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  2. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  3. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
  4. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  5. číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
  6. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  7. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.
  8. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  9. číma, f. ein langsamer Mensch, Štrek.; — prim. čimiti.
  10. čímežən, -žna, m. der Draht, Gor.; — prim. čevežen.
  11. čimı̑n, m. der Kümmel, Mik.; — prim. kumin.
  12. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
  13. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  14. činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).
  15. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  16. čípəł, -pla, adj. spärlich, BlKr.; — prim. pičel. (?)
  17. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
  18. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  19. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  20. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  21. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  22. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
  23. čivǫ̑lica, f. najdrobnejša smokva, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. cipolla, die Zwiebel.
  24. čı̑žma, f. der hohe Stiefel, Mur., vzhŠt.; — = čižem, der Bundschuh, Cig., BlKr., Goriš.; — prim. tur. čizme, madž. csizma, Dan.
  25. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
  26. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
  27. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
  28. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
  29. čmŕčək, -čka, m. die Maurache, die Morchel (morchella esculenta), Mur., zapŠt.; — prim. smrček.
  30. čmŕha, f. der Muckser: slišal ni niti čmrhe niti žuge teh besed, Let.; — prim. čmrkniti, črhniti.
  31. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  32. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  33. čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru- C.
  34. čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C.
  35. čodrkati, -am, vb. impf. kritzeln, C.; kratzen, Jan.; — prim. čoder. (?)
  36. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
  37. čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).
  38. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
  39. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
  40. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
  41. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
  42. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
  43. čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
  44. čǫ̑l, m. = češarek, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. čola.
  45. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
  46. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  47. čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
  48. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
  49. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  50. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
  51. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
  52. čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
  53. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
  54. čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
  55. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
  56. čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.
  57. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
  58. črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
  59. črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
  60. črčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, Mur., Cig., Jan., Štrek., vzhŠt.; — prim. čečkati.
  61. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
  62. črẹ̑doma, adv. 1) herdenweise, M.; — 2) abwechselnd, C., M., DZ.; vsak drug dan, čredoma, zdaj zjutraj, zdaj popoludne, Levst. (Pril.); — reihenweise, Cig.
  63. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  64. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  65. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  66. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  67. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
  68. čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.
  69. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
  70. 1. čŕkati, čȓkam, vb. impf. knarren ( z. B. von ungeschmierten Rädern), Jarn.; — schirken (vom eintönigen Laut des Finken), V.-Cig.; — prim. črčati.
  71. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
  72. čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.- Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
  73. črmožljìv, -íva, adj. schwermüthig, hypochondrisch, ogr.- C.; — morda nam. čemernežljiv; prim. čemerljiv.
  74. čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
  75. črnę̑, f. pl. das Messerheft, Mur., Mik.; noževe črne, Polj.; gen. črní, SlGor.; — prim. črenje in čren.
  76. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
  77. črnobẹ́ł, adj. weiß und schwarz: vrana je črnobela, Prip.- Mik.
  78. črnobína, f. die Knotenwurz (scrophularia nodosa), Cig., Tuš. (Št. l. č.); — prim. črna bil.
  79. črpáti, -ȃm, vb. impf. schöpfen, Mur., Cig., Jan., Mik., Šol., Nov.; — pumpen, C.; schaufeln, C.; — prim. črepati.
  80. čȓš, m. = storž, Pohl., Guts., Mur.; — prim. čvrš.
  81. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
  82. 1. čŕtiti, čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.
  83. čȓv, m. 1) der Wurm; črve pasti = mrtev biti; podzemeljski č., der Regenwurm (lumbricus agricola) Erj. (Ž.); — in der Erde, im Holz, im Fleisch, im Obst u. s. w. sich vorfindende Insectenlarve; — zakožni č., der Hautwurm, der Mitesser, Cig., Jan.; — 2) č. (na prstu), das Fingergeschwür, der Fingerwurm; — prim. črm.
  84. črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).
  85. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  86. čúčati, -ím, vb. impf. = kučati, C., Cig.; (čučeti, Prip.- Mik.).
  87. čȗčika, f. die Henne, C.; — prim. čuča.
  88. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  89. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
  90. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
  91. čȗdežən, -žna, adj. wunderbar; čudežna prigodba.
  92. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  93. čȗfka, f. die Haubenlerche, Kras- Cig.; — prim. čopka.
  94. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  95. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  96. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  97. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  98. čȗklja, f. ein verstümmeltes Glied, Habd.; — prim. čonklja.
  99. 1. čùm, čúma, m. der Strauch, V.-Cig., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. hs. ćuma, das Bündel, das Büschel.
  100. 2. čùm, čúma, m. der Halbschlaf: v čumu ležati, M., Z.; — prim. čumeti.

   3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA