Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (3.501-3.600)

  1. centrifugālnost, f. die Centrifugalkraft, Cig. (T.); — prim. sredobežnost.
  2. cę́ntriga, 1) ein herabhängendes Stück Fleisch (Selchfleisch), C.; — 2) an einer Wiede zum Trocknen aufgehängtes Kräutig von Rüben u. dgl., Fr.- C.; — iz nem.; prim. bav. in kor. zentring, zum Selchen aufgehängtes Fleisch, C.
  3. centripetālnost, f. die Centripetalkraft, Cig. (T.); — prim. sredotežnost.
  4. cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) ( eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
  5. cẹpę̑, gen. cepí, f. pl. der Drischel: cepe so iz cepa ali cepca in ročnika, Cv.; — prim. cep 4).
  6. cepelíš, m. = cipeliš, Meg., Prip.- Mik.
  7. cepèr, -éra, m. der Splitter: cepera drv nema, (= čisto nič), Lašče- Erj. (Torb.); kleines Stückchen: nima cepera na sebi, keinen Fetzen, C., Z.; na cepere raztrgati koga, Erj. (Torb.); — prim. cep-iti. (?)
  8. cepətáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, trampeln, trippeln; tedaj so cepetale ("capatale") konjske noge, Dalm.; fantje zmeraj za dekleti cepetajo, Glas.; — zappeln; riba je pred njegovimi nogami cepetala ("capatala"), Dalm.; — cepę́čem, Glas.; (pravilneje bi bilo menda: cepáčem, Cv.); — prim. capati. (?)
  9. cẹpí, * f. pl. der Drischel, Jan., Met.; — prim. cep 4).
  10. cepı̑n, m. die Spitzhaue, der Karst, Jarn., Cig., Jan., Goriš.; ein Spitzhaken zum Fortschleppen des Holzes, Poh., Gor., Dol.; — prim. 2. capin.
  11. cepítati, -am, vb. impf., Dol.- Mik.; — prim. ceptati.
  12. cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec- M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.
  13. 1. cepljáti, -ȃm, vb. impf. tröpfeln, C.; — prim. ceniti, - nem.
  14. cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.
  15. ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).
  16. ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.
  17. cesarı̑čna, f. des Kaisers Tochter, die kaiserliche Prinzessin, Cig., Vrt.
  18. cesárjevič, m. des Kaisers Sohn, kaiserlicher Prinz, Mur., Cig., Jan., nk.; c. naslednik, der Kronprinz, DZ.
  19. cesarjevı̑čna, f. = cesarična, die kaiserliche Prinzessin, Cig., C.
  20. cę́sati, -sam, vb. impf. in längeren Stücken wegreißen, Mur., Cig., vzhŠt.; skale c., Späne reißen, C.; perje c., Federn schleißen, C.; — nit se cesa, der Faden fasert sich, Z.; — prim. česati.
  21. cę̑sək, -ska, m. 1) der Lichtspan, C., SlGor.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, ("začesek pri nohtih") C.
  22. cę́sra, f. 1) = cesulja, C.; — 2) ein Mädchen mit zerrauften Haaren, C.; — prim. cusra.
  23. cesráti, -ȃm, vb. impf. reißen, abreißen, ( z. B. Kohl-, Mangoldblätter u. dgl.), C., Z.; — orehe cesrati, Nüsse vom Baume herunterschlagen, SlGor.- C.; — prim. cusrati.
  24. cẹstnı̑nski, adj. Maut-, Cig.; cestninske pristojbine, Mautgebüren, DZ.
  25. cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)
  26. cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.
  27. cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre ( zool.), Cig. (T.); — das Gefäß ( bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).
  28. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
  29. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
  30. cíbora, f. die Kriechenpflaume (prunus insititia), Kr.- Erj. (Torb.), Tuš. (R.); — francoska cibora, die Mirabelle (Reine-Claude), Tuš. (R.); — prim. bav. zeibern, švab. zipper, Levst. (Rok.).
  31. cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.
  32. cı̑fra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.- Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.- C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.
  33. cíga, f. der Flaschenzug, Ptuj- C.; — prim. cigati.
  34. cı̑gati, -am, vb. impf. slabo gosti, Cig., Jan., C., M.; c. po strunah, nk.; — prim. it. ( dial.) zigare, kričati. (?)
  35. cigọ́liti, -gọ̑lim, vb. impf. knarren (von Rädern), C.; — mit einem stumpfen Messer langsam und schlecht schneiden, C.; — schlecht geigen, C.; škripač na gosli cigoli ("ciguli"), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. cigolare, knarren, klirren (o kolesu), Levst. (Rok.).
  36. cigotáti, -ȃm, vb. impf. schwirren, kreischen, Trst. (Let.); — mit stumpfem Messer schneiden, C.; — prim. cigoliti.
  37. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
  38. cijȏha, f. 1) der Kohlensack, Šol.; — 2) ein Collo (v trgovskem govoru), Cig., DZ.; — prim. kor.-nem. zieche, der Bettüberzug.
  39. 3. cìk, cíka, m. 1) essigsaurer Geschmack des Weines, Nov.; vino na cik vleče, jvzhŠt.; — 2) in Essig übergehender Wein: bolna vina, zavrelice, ciki, Nov.; — prim. 2. cikati.
  40. 2. cíka, f. krava z belkastim hrbtom, Krn- Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.
  41. cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
  42. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
  43. 2. cíkast, adj. in Essigsäure übergehend: cikasto vino, Dol., Št.; — prim. 2. cikati.
  44. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
  45. cı̑kavt, m. die Singdrossel (turdus musicus), Cig., Gor.; — prim. 1. cik.
  46. cı̑klja, f. weißgefleckte Kuh, Cig.; — prim. 2. cika.
  47. 1. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. einen Pieplaut von sich geben, Z.; mucksen, C.; — prim. 1. cikati.
  48. cilīndər, -dra, m. der Cylinder; — prim. valj.
  49. 2. címa, f. 1) das Kräuterich von Ackerpflanzen, Cig., C., M., Dol., BlKr.; — 2) odlomljena vejica, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. lat. cima, it. le cime dell'erbe, Mik. (Et.).
  50. címbor, m. neka češpa, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. cibora.
  51. címbora, f. = cimbor, Kr.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — prim. cibora.
  52. cimentováti, -ȗjem, vb. impf. cimentieren, Jan.; — prim. it. cimento, die Probe.
  53. címer, ** m. der Schmuck, bes. der Hutschmuck, C.; der Blumenstrauß, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. srvn. zimier, der Helmschmuck, Mik. (Et.).
  54. címpər, -pra, m. 1) der Dachstuhl; — 2) ein hölzernes Gebäude; — prim. bav. cimber, ein hölzernes Gebäude, Levst. (Rok.).
  55. cı̑ncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče- Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.
  56. cínjav, adj. glatteisig, vzhŠt.- C.; — prim. cinast 3).
  57. 1. cı̑nk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
  58. cı̑pčək, -čka, m. dem. cipec, das Gaumenzäpfchen, Cig., M.; — prim. 2. cip.
  59. cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo- Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
  60. cipelíš, m. der Schuh, Habd.; — prim. cipele.
  61. civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
  62. 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
  63. 1. cı̑zək, -zka, m. 1) die Zitze an der Mutterbrust, V.-Cig.; — die Kinderdutte, Jan.; — 2) neka vinska trta, Hal.; prim. cec, ses; — 3) der Piston beim Kapselgewehr, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) saugendes Füllen, Jan., Št.
  64. 2. cı̑zək, -zka, m. der Zeisig, V.-Cig., Frey. (F.); — prim. čižek.
  65. cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
  66. cizle, f. pl. = cize, Št.- Vest.; — prim. 2. ciza.
  67. cízovnik, m. zweirädriger Karren, Mik.; — prim. 2. ciza.
  68. cjòk, -ǫ́ka, m. der Klumpen: c. železa, Cig.; der Block, DZ.; — prim. čok.
  69. cmȃkati, -am, vb. impf. schmatzen, Z.; auf nassem Boden herumtreten, patscheln, Jan., C.; — prim. cmokati.
  70. cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
  71. cmážiti, -im, vb. impf. schmoren, braten, Raič ( Let.); — prim. češ. smažiti.
  72. cmę́htati se, -am se, vb. impf. schluchzend weinen, C.; — prim. cmihati se.
  73. cmę̑r, m. die Buttermilch, vzhŠt.- C.; — prim. češ. cmer, cmar, = Buttermilch.
  74. cmę́riti se, -im se, vb. impf. eine weinerliche Miene machen, M.; plärren, flennen, Jan., Polj.; pridigalo se ni, da bi se mogli poslušavci cmeriti, LjZv.
  75. cmòk, -óka, m. 1) der Schmatzlaut, der Patsch; — 2) die Ohrfeige, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kloß, der Knödel; — 4) der Tölpel, Jarn., Mur.; — prim. cvok.
  76. cmọ̑lje, n. die Simse (juncus), SlGor.- Erj. (Torb.); (cmulje, C.); — menda nam. cvolje; prim. rus. stvolъ, Röhre.
  77. cǫ̑cati, -am, vb. impf. 1) schwingen, Habd., ogr.- C.; = gibati, mahati, C.; — 2) c. se, schwanken: list se na drevesu coca, ogr.- C.; — prim. cencati.
  78. 1. còk, cóka, m. die Erzstufe, Jan.; — prim. cjok.
  79. cokáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; sudeln, Schmutzflecke machen, Jan., C., M.; — prim. cvokati.
  80. cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.- Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
  81. cokláti, -ȃm, vb. impf. in Holzschuhen einhergehen: beim Gehen stark und ungeschickt auftreten, M., Z.; — prim. cokla.
  82. cokljáti, -ȃm, vb. impf. patscheln: po blatu c., Cig.; — prim. cokati.
  83. cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.
  84. 2. cǫ̑l, m. die Zollgebür, der Zoll, Mur., Jan., Cig.; — prim. carina.
  85. 3. cǫ̑l, m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava ( Št.)- Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.
  86. cǫ̑liti, -im, vb. impf. = cole za drva sekati ali žagati, C.; — prim. 3. col.
  87. cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.- Valj. (Rad); pogl. priimek.
  88. cónfniti, cȏnfnem, vb. pf. den Muth verlieren, demüthiger werden, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. cavfniti.
  89. cọ́novati, -ujem, vb. impf. = priimke davati, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. cona.
  90. copȃta, f. 1) der Flechtschuh, der Filzschuh, die Patsche; — 2) der Pantoffel, Z., Zora, Gor.; — tudi: die Sandale, C., Polj.; — prim. it. ciabatta, alter Schuh.
  91. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
  92. crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik- M., Valj. (Rad); — prim. cret.
  93. cȗc, m. 1) der Saugzulp, C.; — 2) das Gießschaffrohr, C.; — prim. 1. cucati.
  94. cucálọ, n. der Zulp, das Saughorn, C.; — prim. 1. cucati.
  95. 1. cúcati, -am, vb. impf. saugen, Cig., C.; — prim. kor.-nem. zuz'ln.
  96. 2. cúcati, -am, vb. impf. harnen, C.; — prim. cuca.
  97. 3. cȗcati, -am, vb. impf. schwerfällig gehen, Z.; — prim. cencati.
  98. cúcəlj, -clja, m. der Saugzulp, C.; — prim. kor.-nem. zuz'l.
  99. 1. cucljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise saugen, M., Z.; — prim. 1. cucati.
  100. 2. cucljáti, -ȃm, vb. impf. harnen, C.; — prim. 2. cucati.

   3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA