Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (3.397-3.496)

  1. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  2. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  3. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  4. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  5. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  6. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  7. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  8. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  9. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  10. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  11. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Koborid ( Goriš.); — prim. budla.
  12. bȗmati, -am, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), M., Št.; — prim. bumbati.
  13. 1. bȗmbati, -am, vb. impf. = bumati, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. it. bombare, trinken.
  14. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  15. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Bolc- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
  16. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
  17. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  18. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  19. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  20. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  21. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  22. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  23. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  24. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
  25. busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  26. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  27. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  28. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  29. búta, f. großköpfiger Mensch, M.; — stumpfsinnige Person, C., Levst. (Rok.); — prim. butast.
  30. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
  31. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  32. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
  33. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  34. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  35. bȗžika, f. das Gänschen, C.; — prim. buža.
  36. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  37. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bužina.
  38. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
  39. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  40. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  41. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
  42. bzı̑klja, f. die Spritze, C.
  43. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  44. cábati, -am, vb. impf. ausschlagen, Cig.; — prim. becati.
  45. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
  46. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
  47. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
  48. cafljáti, -ȃm, vb. impf. = kapljati, C.; — prim. 1. cafati.
  49. cafodráti, -ȃm, vb. impf. hitro hoditi, da cape lete od človeka, C.; — prim. cefedrati.
  50. cafráti, -ȃm, vb. impf. = cafodrati, Fr.- C.; — prim. cefrati.
  51. cafudráti, -ȃm, vb. impf. nekaj omašnega težko nesti, Levst. (Rok.); — prim. cefedrati.
  52. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
  53. cájhnati, -am, vb. impf. wehklagen, Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. cajhen 1).
  54. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
  55. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
  56. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
  57. cȃnc, m. v canc (canec) iti, traben, Št.- Cig.; — prim. cenc.
  58. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
  59. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
  60. cȃnək, -nka, m. der Tropfen, C.; — das Fettauge, Jan.; — prim. caniti.
  61. cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri Mariboru- Kres; — prim. capniti.
  62. cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. canja.
  63. cȃnkati, -am, vb. impf. 1) tröpfeln, Mur., Cig., C.; — 2) hangen, baumeln, Mur.; — prim. canek.
  64. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
  65. 2. cápa, f. die Pfote, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.
  66. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
  67. capljáti, -ȃm, vb. impf. trippeln; za kom c., M., C.; — prim. capati.
  68. cápniti, cȃpnem, vb. pf. fallen, C.; — prim. caniti, 1. cafniti.
  69. cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.- Frey. (F.); — prim. nem. ( dial.) Zärrer.
  70. cȃrjevič, m. der Sohn des Zaren; — der kaiserliche Prinz, Cig., C.
  71. cȃvfati, -am, vb. impf. zurückgehen, M., Z.; — prim. bav. zaufen.
  72. cávfniti, cȃvfnem, vb. pf. zurücktreten, Z.; — prim. 2. cafniti.
  73. cəbáda, f. der Stoß mit dem Fuße, der Fußtritt, Cig., Goriš., Ip. in Kras- Erj. (Torb.); — prim. benetsko-laški zampada, ein Schlag mit der Pfote, Erj. (Torb.) = Let. 1883., 346.
  74. cəbáti, -ȃm, vb. impf. Fußstöße, Fußtritte geben, ausschlagen, Cig., Jan., C., Goriš., Ip. in Kras- Erj. (Torb.); prim. becati.
  75. cèc, cę́ca, m. = ses, die Zitze, C.; — kozji cec, neko grozdje, die Geisdutte, Št.- Erj. (Torb.); — prim. nem. Zitze.
  76. 2. cę̑cati, -am, vb. impf. 1) auf- und niederwärts sich bewegen, nickend einhergehen (o starih, bolnih, o težko obloženih ljudeh), C., Z.; — 2) zögern, Cig.; — prim. cencati, cincati.
  77. cę́cniti, cę̑cnem, vb. pf. niederhocken, zusammensinken, C., Z.; — prim. cencniti in 2. cecati.
  78. cəfedráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerzupfen, zerfasern, C.; — 2) c. koga kam, jemanden mit Gewalt irgendwohin zerren, BlKr.; prim. cefrati; — 3) kleinschrittig gehen (kakor otroci), BlKr.
  79. cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).
  80. cę̑fta, f. der Brunneneimer: SlGor.- C.; — der Rührkübel, Hal.- C.; — prim. bav. zeften, eine Art Geschirr; tirol. zefte, großes hölzernes Gefäß zum Tragen auf dem Rücken, C.
  81. 2. cę̑hta, f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.
  82. cekı̑n, m. der Ducaten; = prim. it. zecchino.
  83. cekniti se, -nem se, vb. impf. nachdenklich, bekümmert sein, sich ängstigen: za greh se c., ogr., Danj.- C.; — prim. stsl. cьknêti = kъsnêti, tardare, C.
  84. cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern ( z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.- Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.- Mik.
  85. celestīn, m. prismatischer Halbbaryt, der Coelestin ( min.), Cig. (T.).
  86. 2. cę̑lica, f. die Zelle, die Klosterzelle; Le celico najno zapriva, Prostosti sveta ne želiva, Preš.; — iz nem. Zelle.
  87. cẹlokúpən, -pna, adj. gesammt, Jan.; celokupna vlastina, der Gesammtbesitz, Levst. (Cest.); complet, Levst. (Pril.); — celokupen del, integrierender Bestandtheil, DZ.; — hs.
  88. cẹlọ̑st, f. die Ganzheit, die Integrität, Jan., Cig. (T.), C.; — sicer naše cesarstvo ob moč pride, celost in samosvojnost izgubi, Vod. (Pes. 99.).
  89. celǫ̑vje, n. coll. = orodje, Kres; — nam. cevovje (?); prim. cel, m.
  90. cempèr, -éra, m. das Splitterchen, das Bisschen, das Mindeste von einer Sache; nima cempera, er hat keinen Heller, Cig., C.; ni cempera mu ni ostalo, es ist ihm gar nichts geblieben, BlKr.; raztrgati koga na cempere, Navr. (Let.); — prim. ceper.
  91. cempèt, -ę́ta, m. ein Mensch mit großen Füßen, M.; — prim. cepeta.
  92. cemȗn, m. eine Vertiefung im Wasser, ein Wassertümpel, Z., C.; ein Wasserschlund, Jan.; unterirdisches Wasserloch, Cig.; — prim. tolmun.
  93. cẹ̑n, adj. wohlfeil, Jan., Vest.; iz adverbija cenó, wohlfeil, napačno narejen pridevnik.
  94. cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
  95. cę̑ncati, -am, vb. impf. 1) mit dem Körper auf und niederfahren, humpeln, wackelnd einhergehen, Cig., Šol.; wackelnd etwas tragen: oprtal sem tovariša ter ga cencal tu gori po poti, Bes.; — 2) zaudern, zögern, etwas langsam thun, BlKr.; — prim. canc, cənc, cancavec.
  96. cę́ncniti, cę̑ncnem, vb. pf. niedersinken, niederhocken, Ljubljanska ok.; pogum mu je cencnil, der Muth ist ihm gesunken, ZgD.; — prim. cencati.
  97. céndər, -dra, m. ein hangendes Stück: cender mesa, Z.; — prim. cander.
  98. cẹnę̑n, adj. wohlfeil, Erj. (Torb.), nk.; ("napačna novinka", Cv.); — prim. ceno.
  99. cę́ngər, -gra, m. das Blasenpflaster, Cig.; — prim. kor.-nem. zenger.
  100. cẹnílọ, n. der Schätzungspreis, Cig., Jan., C.; pristojbinsko c., der Gebürentarif, Levst. (Pril.); — die Schätzung, der Census, Cig.

   2.897 2.997 3.097 3.197 3.297 3.397 3.497 3.597 3.697 3.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA